당신은 예상하지 못할 것입니다: 당신의 두뇌가 당신이 알고 싶어하는 10가지 비밀

Možgani so eden najbolj osupljivih in zapletenih delov človeškega telesa, ki ga nekateri zdravniki in znanstveniki še danes ne razumejo. Da bi razumeli, kako zares čudovit je naš um, smo na enem mestu smo zbrali najbolj nenavadne študije o našem miselnem stroju, ki bodo tudi vas dobesedno pustile odprtih ust.

10 skrivnosti, ki bi jih tvoji možgani radi, da jih poznaš:

10. Seks naj bi izboljšal delovanje naših možganov.

영형 blagodejnih dejstvih seksa na človeško telo so pisali številni znanstveniki, slednji pa naj bi celo izboljšal delovanje možganov, predvsem v poznejši starosti. 연구, sicer opravljena na živalih, je namreč dokazala, da naj bi seksualna aktivnost izboljšala miselno zmogljivost in proizvodnjo novi celic na področju možganov, odgovornih za 메모리. Te podatke naj bi potrjevala tudi letos objavljena 공부하다, v kateri so dokazali, da so starejši spolno aktivni ljudje veliko bolje reševali miselne teste kot tisti, ki niso spolno aktivni.

9. Po dopustu naj bi razmišljali boljše.

Še eno dejstvo, ki govori v prid dopustu – 연구 namreč kažejo, da naj bi naši možgani po oddihu postali produktivnejši, ker naj bi domnevno razmišljali veliko boljše. Psihologi tako zatrjujejo, da naši možgani niso stroj, ki lahko neprestano deluje, zato je pomembno, da si vzamemo čas za počitek in jih pocrkljamo – na tak način naj bi jim zagotovili ponoven 시작, kar pa naj bi bilo pomembno za mentalno procesiranje.

8. Naši možgani naj bi bili budni, medtem ko spimo.

Četudi se zdi, da je spanec čas, ko si naši možgani odpočijejo, se “tam” dogaja veliko stvari. Tudi ko spimo, so aktivna področja, kot je frontalni korteks, ki nadzoruje naše razmišljanje in zavedanje, ter somatosenzorična skorja, ki nam omogoča, da začutimo okolico. 연구 so tako pokazale, da so tudi v globokem spanju naši možgani aktivnejši, kot si mislimo.

7. Naši možgani naj bi se začeli starati po 25. letu.

연구 dokazujejo, da naj bi bili človeški možgani “zreli” komaj pri 25. letu starosti, domnevno pa bi lahko pri nekaterih posameznikih rasli tudi v poznih 이십 세. Znanstveniki tako menijo, da se možgani po 25. letu starajo od zadaj naprej – zadnji del, ki se postara, je prefrontalni korteks, ta pa je odgovoren za presojanje, sprejemanje odločitev, načrtovanje, razmišljanje, razvoj osebnosti … Možganska središča za nagrajevanje so najbolj dejavna v zgodnjih najstniških letih, a se v poznejših dvajsetih postavijo na normalno raven, zato nas tudi več ne ganejo pritiski družbe in smo pripravljeni sprejemati tvegane odločitve.

6. Intuicija naj bi zares obstajala!

어떤 내면의 목소리가 무언가가 좋다 나쁘다라고 말할 때, 우리는 상상조차 할 수 없습니다. 이 내면의 목소리는 정확히 무엇인가. 과학 후자가 그래야 한다는 것을 증명한다 실제로 존재했다 - 이 느낌은 뇌가 정보를 저장, 처리, 수신하는 결과라고 합니다. 우리의 의식적인 마음은 심지어 지각되기도 한다. 이 직관은 과거 경험과 외부 징후에 기초하고 있으며, 이것이 바로 우리가 어떤 일에 너무 격렬하고 빠르게 반응하는 이유입니다. 특정 상황.

5. Za hrepenenje po hrani naj bi bili krivi naši možgani.

또한 čustveno prehranjevanje krivi možgani, in sicer je hrepenenje po hrani povezano s kemičnimi reakcijami, ki se jih niti ne zavedamo, in jih včasih težko nadzorujemo. Znanstveniki pravijo, da so določene aminokisline odgovorne za ustvarjanje nevrotransmiterjev v možganih, ki vplivajo na našo voljo – zaradi “depresivnega razpoloženja” ali visokega nivoja stresa naši možgani hrepenijo po živilih, ki lahko ustvarijo kemikalije, kot je serotonin, ki povzroči dvig razpoloženja. Hrepenenje pa ima, jasno, lahko tudi psihološke vezi – 연구 so namreč pokazale, da prijetni spomini, ki jih proizvaja “comfort food”, lahko prav tako privedejo do 갈망.

4. Možgane naj bi lahko natrenirali, da bodo srečni.

의견에 따르면 심리학자 naj bi bili naši možgani nagnjeni k negativnosti, kar je morda pomagalo našim prednikom, da so lažje prepoznali in se zavedali groženj. Vendar bi v sodobnem svetu našim možganom verjetno koristil nekoliko pozitivnejši pogled na življenje. 과학자들 tako pravijo, da lahko treniramo svoje možgane, da pozitivno razmišljajo, oblikujejo srečne misli in se zoperstavljajo negativnim stvarem – to dosežemo s prakticiranjem drugačnih (pozitivnih) strategij razmišljanja, ki naj bi celo spremenila strukturo naših možganov.

3. Zakaj se nam zgodijo “eureka” trenutki?

Pod tušem, med sprehodom, na stranišču … vsa ta mesta so zibelka “eureka” trenutkov, ko naši možgani začnejo kreativno razmišljati. Zakaj se to zgodi? Četudi se zdi, da gre za zapletene procese, so ti trenutki le rezultat našega 생각, 어느 deluje v ozadju naših možganov. Nekatere 연구 kažejo, da je veliko bolje, da se v trenutkih, ko iščete rešitev za določeno stvar, za nekaj časa odmaknete od problema, saj ta zahteva nekaj duševnega prestrukturiranja, ki pogosto vodi k rešitvi.

2. Sanje naj bi imele svoj pomen!

Zakaj sanjamo, je vprašanje, ki tudi danes buri duhove – četudi še zmeraj nismo zagotovo prepričani, zakaj pride do tega procesa, mnogi 과학자들 verjamejo, da nam sanje pomagajo predelati čustva 그리고 이벤트, ki se zgodijo med budnimi urami. Med sanjanjem so aktivni celotni možgani, najbolj pa del, ki ustvarja slike, in limbični sistem, ki se ukvarja s čustvi. Možganska aktivnost med sanjanjem doseže isto raven kot takrat, ko smo budni, sanje pa se nato še povežejo z izkušnjami, ki smo jih doživeli. Po nekaterih ugotivitah naj bi nam sanje celo pomagale obvladovati naše notranje boje 그리고 스트레스.

1. Videoigre naj bi ojačale moč možganov.

Pametni telefoni in internet lahko domnevno povzročijo preobremenjenost naših možganov, medtem ko naj bi imele videoigre koristi za možgane. 연구 pravijo, da imajo igričaji ojačane možganske regije, odgovorne za pozornost. Obstajajo tudi dokazi, da lahko videoigre povečajo velikost in učinkovitost regij možganov, ki nadzorujejo vizualno prostorske sposobnosti. Raziskovalci celo razvijajo videoigre, ki lahko spremenijo možganske regije, ki nadzorujejo 분위기.