10년 전보다 오늘날 좋은 광고를 만드는 것이 더 어려워졌나요? 더 어렵다고는 할 수 없지만, 좋은 광고를 만드는 것이 예전과 확실히 다르다는 점은 문제다. 문제는 정보의 밀도이기 때문이다. 대량의 데이터에서 포인트를 찾는 것이 어렵고, 무언가에 도달하기 전에 이를 활용하는 것은 어렵습니다.
Je danes težje narediti dober oglas kot pred desetimi leti?
Ne morem reči, da je težje, je pa zagotovo drugače narediti dober oglas kot včasih, saj je težava gostota informacij. V masi podatkov je težko najti bistvo in preden prideš do česa uporabnega, lahko traja zelo dolgo. Včasih je bilo malo manj informacij in še te so bile bolje selekcionirane.
Kreiranje oglasov je svobodno početje. Ali obstaja recept, kako ustvariti zanimiv oglas?
Bistvo je, da je v oglasu neka dobra ideja. Ideja pa je dobra takrat, ko se ob oglasu nekaj začuti, ko je oglas nekaj več kot le bežen pogled. Največkrat oglasi vsebujejo nek twist, namigovanje na kaj, recimo na seks. Mogoče gre za to, da smo vsi preveč obremenjeni z njim, ker imamo premalo časa. V uspešnem oglasu je potrebna hitra rešitev. Ljudje smo zelo kratek čas skoncentrirani in potrebno je ta čas izkoristiti. Pogledaš oglas in že veš, za kaj gre.
Delate tudi oglase za izdelke, v katere ne verjamete?
Če delamo z ekipo, gre tako, da se o nekem izdelku najprej pogovorimo v ožjem krogu in s prijatelji: ali izdelek poznamo in kakšen se nam zdi. Če po tem nismo prepričani v izdelek, naredimo manjšo anketo, da izvemo dejansko stanje izdelka. Če večini ljudi neka zobna pasta ni všeč, potem poudarimo nekaj, kar ta zobna pasta ima, pa čeprav je to le lepa embalaža. V tem primeru prodajamo npr. svežino, govorimo o življenjskem stilu in ne o kakovosti. Poudarjaš eno resnico, da skriješ neko drugo.
Kreativci ste si običajno podobni, podobno razmišljate. Katere so tri lastnosti vsakega kreativca?
Prva lastnost je ta, da mora biti čuteč, da ima intuicijo in da razume izkušnje drugih. Danes morajo biti oglasi nabiti s čustvi, sicer jih ne bi nihče gledal. Drugo je vizualna predstava. Kreativec se mora spoznati na to, kaj bi rad gledal in mora imeti predstavo o tem, kakšna slika je primerna za določen tip ljudi. Tretja lastnost je, da veš, kaj je dobro in kaj ne, da znaš iz človeka izvleči najboljše. To je pravzaprav tisto, kar bi vsak kreativec rad dobil od svojih gledalcev.
Se zgodi, da hodiš po mestu, vidiš proizvod, dobiš idejo in jo sama ponudiš naročniku?
Največkrat je tako, da najboljše ideje pridejo v prostem času, ko so možgani izklopljeni in ko se ne ukvarjam s službo; naj bo to v parku, živalskem vrtu ali na WC-ju. Sicer pa je najnovejši pristop v oglaševanju takšen, da sam ponudiš ideje proizvajalcu. Spremljaš, kaj neki proizvajalec oglašuje in kako mu gre. Velikokrat se je že zgodilo, da se je pripravila neka ideja, ki smo jo ponudili proizvajalcu.
Oglase spremljaš že podzavestno. Je v zadnjem času kaj posebej pritegnilo tvojo pozornost?
Raje kot oglase bi izpostavila skupino kreativnih uličnih artistov Zek. Oni so me navdušili. Počnejo nore stvari. Če bi bila jaz danes še študentka, bi bila zagotovo med njimi.
Prejela si že veliko nagrad. Ti nagrade povečujejo samozavest in ceno?
Jaz bi še več (smeh). Seveda mi nagrade povečujejo samozavest; povejo mi, da sem nekaj naredila prav. Najbolj sem se razveselila, ko so v reviji Communication Arts moje delo – Predinov plakat – ocenili s priznanjem za odličnost. Že v srednji šoli sem si govorila, da ko bom v tej reviji, bom vedela, da sem nekaj dosegla. Veliko mi pomeni tudi nagrada Magdalena, kjer sem se na nek način osebno izpovedala. Z nagradami se povečuje povpraševanje, ljudje me bolje poznajo.
S kom vse si že sodelovala?
Začela sem v agenciji Luna, nadaljevala v agenciji Arih. Eno leto sem preživela v Zagrebu, ko sem delala v Studiu Marketing JWT Zagreb in s Kiblo oziroma Kibelo, kjer sem imela v decembru 2007 samostojno razstavo. Samostojno sem naredila kar nekaj spletnih strani in celostne podobe za Predina, agencijo Arih, Rog, Romano Kranjčan, spletno trgovino Mimo vrste, filmsko produkcijo Salt & Pepper, tiskarno Dalmatin, Zavod Zajček … Danes imam vedno manj časa za samostojno delo.
Poznaš osemurni delavnik ali so ti bližje noči ob kavi in računalniku?
Odkar sem poročena in imam družino, poskušam čim več ali vse narediti v roku osmih ur. Včasih pa je bilo drugače. Ko sem bila v agenciji Luna, smo bili ekipa samih entuziastov in smo delali tudi po petnajst ur na dan. Dobesedno smo živeli za službo. Sedaj tudi živim za službo, ampak potrebujem prosti čas za nabiranje energije.
Kje nabiraš energijo; so ti kot umetnici bližji parki in muzeji ali te lahko vidimo tudi na nori zabavi?
V zadnjem času, odkar sem mama, so se zabave malo končale. Sedaj raje zahajam v naravo, kam v okolico Grosupljega, Iškega vintgarja, Rakitne, Bohinja ali Kamnika. Pogosto gremo v živalski vrt, botanični vrt, arboretum, k izviru Krke … Zelo rada tudi potujem, in če bi imela dovolj časa, bi z veseljem kam odletela; nekam v Afriko ali Avstralijo …
Je Slovenija premajhna za človeka s tako odprtimi oči, kot si ti?
V Sloveniji je veliko stvari, ki jih pogrešam, ampak gre bolj za trenutne stvari. Sedaj pa ko imamo internet, je svet manjši in bolj dostopen. Ni tako, da bi mi celo življenje nekaj manjkalo. Na začetku moje poti so mi manjkale finance, da bi lahko študirala v tujini. V Sloveniji me moti, da je neverjetno veliko agencij na kvadratni meter in po drugi strani relativno malo klientov. Ta krog je v tujini večji. Pri nas vsi delamo enkrat za farmacijo, drugič za mlekarne, pivo, avtomobile … in krog je hitro sklenjen.
