Ali načrtujete spolne odnose kot zdravniški pregled? Se spomnite svojega spolnega življenja pred poroko? Se ljubite enkrat ali dvakrat na mesec? Če ste na ta vprašanja odgovorili pritrdilno, ste med 20 % parov, ki so v razmerju z malo ali nič intimnosti.
Spolni odnosi so pomemben del vsake partnerske zveze. V njih se partnerja čustveno povežeta in uživata v fizičnem užitku. Krepi se njun občutek bližine in intimnosti, pravi psiholog Zoran Crnjin.
Ko so partnerji zadovoljni s svojim spolnim življenjem, se lažje spopadejo z izzivi v zvezi, pa tudi z življenjem na splošno. Navsezadnje je intimnost tisto, kar definira odnos med partnerjema.
Če spolni odnosi postanejo redki in nezadovoljivi za enega ali oba partnerja, lahko to močno vpliva na kakovost odnosa. In če glede tega ne storita nič, le to, običajno privede do nezvestobe ali ločitve.
Kako pogosto je normalno imeti spolne odnose?
Raziskave kažejo, da imajo partnerji spolne odnose v povprečju enkrat do trikrat na teden, pravi Zoran Crnjin. Če jih imate manj kot enkrat v dveh tednih ali manj kot 25-krat na leto, govorimo o razmerju z malo spolnosti. Če imate spolne odnose manj kot enkrat na mesec ali manj kot 10-krat na leto, ste v zvezi brez spolnosti. Vsak peti zakonski par spada v to kategorijo, približno 15% pa v kategorijo parov z malo spolnosti. Vsak tretji par, ki je skupaj že več kot dve leti, ima odnos brez spolnosti.
Kaj je pripeljalo do tega, da se partnerji, ki so nekoč imeli zadovoljivo spolno življenje, postali takšni?
Zmanjšana spolna želja in odnosi z malo ali nič spolnosti običajno, nimajo samo enega vzroka, niti ni odgovoren le en partner. Spolnost je zapletena in najbolj koristno je na pomanjkanje spolnih odnosov gledati – kot na partnerski problem.
Obstajajo številni vzroki, ki vodijo do upada spolne želje in se razlikujejo od para do para.
Nekateri najpogostejši so: depresija, tesnoba, stres, kronična utrujenost, alkohol in mamila, zdravila, zdravstvene težave, spolne težave, kot so erektilna disfunkcija, prezgodnja ejakulacija, boleč spolni odnos itd.
Vzroki so lahko tudi relacijske narave, kot so slaba komunikacija, nerešeni konflikti in pogosti prepiri, pomanjkanje zaupanja, pa tudi spolnega vzburjenja, skriti fetiši in podobno. Ne glede na to, kaj je povzročilo težavo, pa je dejstvo, da se je par znašel v plesu, ki se je osredotočil na težavo.
Kako je videti ta tango, ki ga pleše ta par, in ki ohranja težavo pri življenju?
Spolnost povezuje partnerje in zavrnitev je zelo škodljiva za njun odnos. Pogosto začne partner z močnejšo spolno željo kriviti drugega partnerja in zahteva pogostejše odnose. Povzroča mu občutek krivde, kar še dodatno zmanjša njegovo željo po spolnosti.
Stalne kritike in doživljanje partnerja kot sovražnika, ne spodbujata zaupanja in poželenja. Če se odnos zgodi, a ne predstavlja vzajemnega užitka, ga en partner vidi kot prisilnega, drugi pa kot izpolnjevanje zahtev.
Kako drugi partner prispeva v ta začarani krog?
Partner z manj spolne želje pogosto misli, da to v resnici ni njegov problem, ker nima potrebe po spolnosti. Drugi misli, da si zaslužiti spolne odnose z “boljšim vedenjem”, saj se ne zaveda, kako se drugi partner počuti in zakaj se tako vede.
Kako ustaviti ta neusklajeni ples?
Zmanjšano spolno željo je najbolje rešiti, da partnerji razmišljajo kot ekipa in tako tudi delujejo. Zato je prvi korak pri reševanju tega problema potrditev obstoja – problema. Ključnega pomena je sprejeti stališče, da je kakovost čustvene in spolne povezanosti veliko pomembnejša od pogostosti samega odnosa.
Če želite izstopiti iz tega “začaranega kroga,” mora biti spolnost prijetna za oba partnerja.
Partner z večjo spolno željo bi moral imeti bolj nezahteven pristop in ne zaznavati spolnosti samo z uresničitvijo spolnega dejanja. Partner z zmanjšano spolno željo bi moral razmisliti, kakšne učinke ima izogibanje spolnosti na odnos. Poleg povečanega tveganja nezvestobe se partnerji sčasoma tudi čustveno oddaljujejo, kar je še en ubijalec poželenja.
Če se najdete v napisanem, partnerju odkrito in iskreno povejte, kaj vas moti. Če težave ne uspete rešiti na ta način, je naslednji korak – posvetovanje s psihoterapevtom, pravi psiholog Zoran Crnjin.
