Oznaka
7 objav
Pozabite na zaslone na dotik, miške in glasovne ukaze. Neuralink Elona Muska leta 2025 že omogoča upravljanje računalnikov, robotov in celo lastnih udov zgolj z močjo misli. Znanstvena fantastika? Ne več. Tetraplegiki hodijo v službo in so spodobni poskrbeiti finančno za svojo družino.
OpenAI ne želi več graditi le orodij, ampak partnerje. Njihova vizija ChatGPT kot “super-asistenta” ni zgolj tehnična nadgradnja, ampak kulturni premik – v smeri, kjer bo umetna inteligenca vaš operacijski sistem za življenje. In ja, obstaja verjetnost, da bomo z njo komunicirali z mislimi in opremo OpenAI IO HW1.
Če vprašate strokovnjake, kdaj bomo dosegli umetno splošno inteligenco (AGI), boste dobili različne odgovore. Nekateri pravijo, da bomo tja prišli v letu 2025, drugi trdijo, da je AGI že tukaj – samo da je nekoliko drugačen, kot smo si ga predstavljali.
Ko pomislimo na prihodnost, nas hitro preplavijo vizije letečih avtomobilov, robotov na vsakem koraku in seveda – telepatije. Prav ta futuristična oblika komunikacije, kjer bi lahko prenašali misli brez besed, je bila pogosto tema prerokb in znanstvenih debat. Prerokinja Baba Vanga in Nostradamus, ki jima pogosto pripisujemo vizije prihodnosti, naj bi v svojih napovedih omenjala ravno to – telepatijo. Pa je res? Bi lahko bilo leto 2025 res prelomnica v tej smeri?
Elon Musk, vizionar za Tesla in SpaceX, se je poglobil v svet umetne inteligence, izraža skrbi zaradi njegove nekontrolirane rasti. Od strastnih razprav s tehnološkimi velikani do ustanovitve lastnega podjetja za AI, Muskova pot je priča njegovi zavezanosti zagotavljanju varne evolucije AI.
V preteklosti smo bili priča neverjetnim dosežkom Elona Muska, moža z vizijo, ki presega meje znanega. Musk zdaj trdi, da bomo priča še enemu mejniku v zgodovini: prvi človeški poskus z implantacijo možgansko-računalniškega vmesnika njegove družbe Neuralink. Napoved je bila naznanjena potem, ko je Food and Drug Administration (FDA), ameriška agencija za hrano in zdravila, izdala dovoljenje za prvo človeško klinično študijo.
Samo en liter piva ali povprečen kozarec vina na dan lahko začne krčiti celoten volumen možganov, je pokazala nova študija. Glede nato, da smo Slovenci v svetovnem vrhu glede konzumiranega alkohola nas lahko upravičeno skrbi.