Že smo zakorakali v mesec, ki šteje najmanj dni, a ima največ dogodkov, ki jih nekako ni moč prezreti. Mesec februar je med drugim mesec ljubezni in kulture, predvsem pa filma, saj se vrstijo številne podelitve filmskih nagrad za dosežke preteklega leta. Na seznamu nominirancev letos prevladujejo predvsem biografske drame, prepolne čustev, ki sežejo vse do srca.
Bolj ko pregledujem sezname najbolj romantičnih filmov vseh časov, bolj se mi dozdeva, da se v samem vrhu nekako vihtijo filmi, ki dosežejo romantični panteon, pot do njega pa je vse prej kot lahka in se vedno ne konča srečno. Mogoče je to arhetip pravljice, ki nas vleče globlje v domiselni svet romantike, saj naj bi zaljubljenost bila skrivnostna in neukročena. Ali pa oblika literarne romantike, stoletnega žanra pripovedne fikcije, ki naj bi združevala avanturo, idealizem in viteško ljubezen, ki pa je ponavadi zapisana že v usodi. Nenazadnje se nikakor ne moremo ogniti dejstvu, da romantična zgodba v filmu zaobjame vse naše čute, temne, svetle, vizualne, slušne, ki dvigujejo tovrstne filme višje od realnosti. Gibljive sence, čarobne besede, romantična hrepenenja in zlomljena srca so glavni akterji v nekaterih najbolj veličastnih idealističnih filmih, kot so Casablanka, V vrtincu pa Rimske počitnice, Bežno srečanje, Doktor Żywago …
#178 Magazyn miejski — wielkie miłości przez Magazyn miejski
Velike zgodbe, velike ljubezni so plod domišljije, čigar levji delež prispeva cela ekipa filmskih ustvarjalcev, od režiserja samega, scenaristov, igralcev pa tudi komponistov filmske glasbe, ki so lahko pravi mojstri tempiranja naših čustev … Scarlett bo vedno imela svojega Rhetta Butlerja, četudi šele naslednji dan (V vrtincu, 1939), naivna Nataša svojega brezkompromisnega Andreja v romanu Vojna in mir, Napoleon bo vedno hrepenel za svojo Josephine, Kleopatra in Mark Antonij pa bosta vedno zapisana kot vladarja, čigar ljubezni ni zamajala niti vojna med njunima imperijema. Najbrž vsak v sebi nosi svojo najljubšo ljubezensko zgodbo, pa lahko filmsko prenesemo v resnični svet? Mogoče pa že … Nekdo je nekoč dejal, da je življenje kot film, le scenarij si pač moramo pisati sproti, ko postaviš piko, je konec stavka. Kakorkoli, naj te dni v zraku lebdijo besede naklonjenosti in pozornosti, naj bo vaše valentinovo prežeto z ljubeznijo, če pa že hočete slediti slovenskim navadam in tradiciji, lahko led talite šele 12. marca, na gregorjevo, mogoče bo takrat tudi kakšna roža ceneje, če ne zastonj, z domačega travnika.
