Albert Einstein powiedział: „Tylko dwie rzeczy są nieskończone: wszechświat i ludzka głupota, ale co do wszechświata nie jestem do końca pewien”. Nawet nasza planeta, Ziemia, jest tylko fragmentem tej wspaniałej mozaiki, której obraz pozwala nam widzieć na coraz większą skalę za pośrednictwem satelitów, teleskopów i sond.
Ko se ponoči zazremo v nebo posuto z zvezdami, je kot bi domišljijo spustili z vajeti. Takrat do izraza pride naša duhovnost, takrat se zdi vse tu na Zemlji tako nepomembno in majhno. In dejansko je ko gledamo širše, zato če kje, se na tem mestu iluzija o naši (vse)mogočnosti razpoči kot milni mehurček.
CZYTAJ WIĘCEJ: 20 najlepszych filmów o kosmosie wszech czasów
Ljubo doma, kdor ga ima. Verjetno bomo morali na Luno, da bomo zares ugotovili, da nam tu na Zemlji nič ne manjka.
Naša ”bližnja” soseščina.
Razdalja med Zemljo in Luno. Ne zdi se tako daleč, kaj?
Pomislite še enkrat. Med to razdaljo lahko mirno stlačite vse planete našega Osončja.
Tale zelena packa, ki zgleda kot košček solate med zobmi, je pravzaprav Severna Amerika v primerjavi z Jupiterjem.
Takole zgleda Zemlja, oziroma ”sixpack” Zemelj, v primerjavi s Saturnom.
Takole bi zgledali Saturnovi obroči, če bi si jih nadela Zemlja.
To je komet, podoben tistemu na katerem smo nedavno pristali. In pod njim je Los Angeles.
Kakorkoli obrnemo, vse se vrti okoli sonca.
Takole nas vidijo Lune…
… takole z Marsa…
… takole pa iz Saturnovega obroča.
Zemlja slikana iz Neptuna, 4 milijarde kilometrov stran.
Zemlja v primerjavi s soncem. Srhljivo, kajne?
Sonce iz Marsa.
Kot je nekoč dejal Carl Sagan: “Zvezd v vesolju je več kot pa vseh zrn peska na vseh plažah tega sveta.”
To pomeni, da tudi naše sonce ni nek bav-bav, če ga postavimo v širši kotekst. Samo poglejte. Vse je odvisno od perspektive.
A tudi to ni nič v primerjavi z velikostjo galaksije. Če sonce pomanjšamo na velikost bele krvničke in isti vatel uporabimo za Mlečno cesto, potem je Rimska cesta velika kot Združene države Amerike.
Da, Mlečna cesta je tako enormna. In tista nedoločljiva pikica smo mi.
Žal pa od ceste vidimo samo tisto, kar je v rdečem krogcu.
Je pa tudi naša galaksija pravi pritlikavec v primerjavi z nekaterimi drugimi. Tole je galaksija IC 1011, ki je od Zemlje oddaljena 350 milijonov svetlobnih let.
Tole je posnel vesoljski teleskop Hubble. V vesolju je na stotine galaksij, ki imajo vsaka na milijone zvezd s svojimi planeti.
Galaksija UDF 423 je od nas oddaljena približno 10 milijard svetlobnih let. In ko gledate tole fotografijo, dejansko gledate milijardo let v preteklost. Ja, slika iz vesolje še vedno uporablja ”navadno pošto”.
Kar se za nas zdi neskončno veliko je pravzaprav le drobtinica vesolja.
Najbolj grozljiva stvar vesolja so črne luknje. Takole ta zgleda v primerjavi z velikostjo Zemljine orbite. Vas je kaj strah?
Naš zaenkrat edini dom v vesolju, planet Zemlja.
Tako izgleda naš dom v sončni sistemu.
Če stopimo še malce dlje, vidmo, da je tudi sončni sistem zgolj pljunek v vesolju.
Mlečna cesta, galaksija, katere del smo.
Če se zapeljemo proč od Mlečne ceste, zadeva izgleda takole.
Sedaj smo že zares daleč, pri superjatah.
Verjetno ste se že izgubili, a vendar to še ni vse kar vemo o vesolju.
Tako, prišli smo do konca. Vesolje, kot ga poznamo.
