Kwestią dyskusyjną jest to, czy pieniądz jest władcą świata, czy też nie – tym bardziej pytanie, czy taka dominacja pieniądza nie jest zła dla naszego społeczeństwa, a w ostatecznym rozrachunku dla Ziemi – ale z całą pewnością możemy powiedzieć, że świat wielu jednostek w dużej mierze kręci się wokół pieniędzy. Część osób ma jednak „nieuregulowane rachunki” z pieniędzmi. Oto 5 patologicznych problemów finansowych, które mogą wymagać profesjonalnej pomocy.
Tu vam predstavljamo 5 patoloških težav v odnosu do denarja. Kako pa se te razlikujejo od tega, da nas skrbi (včasih povsem upravičeno), da imamo premalo denarja? V grobem rečeno gre za vzorce obnašanja in počutja, ki niso čisto skladna z našim realnim finančnim stanjem in nam lahko resno škodujejo. Če se vi ali kdo od vaš bližnji srečuje s takšnimi težavami, je priporočljivo, da prosite za strokovno pomoč.
Kompulzivno zapravljanje
Kompulzivno zapravljanje je motnja, kjer posameznik večkrat začuti neustavljivo željo, da bi kupil stvari ali izdelke. Čeprav si jih ne more privoščiti, se tem impulzom ne more ali pa le zelo težko upre. Po takšnem »nakupovalnem pohodu« se ti ljudje pogosto počutijo zelo depresivne in nemočne.
Kopičkanje
Pretirano kopičkanje stvari, delnic ali denarja, ki povzroči globok občutek varnosti, je lahko patološko vedenje. Zakaj je temu tako, se še posebej pokaže takrat, ko oseba tega ne more početi ali pa je prisiljena svoj denar zapraviti.
Finančno zanikanje
Finančno zanikanje je patološko vedenje, ko namesto, da bi si bili na jasnem, koliko denarja imamo in kakšni smo naši izdatki, enostavno porinemo glavo v pesek in živimo svoj željeni ritem, četudi si ga ne moremo privoščiti. Eno izmed tipičnih vedenj je na primer izogibanje računov in bančnih izpiskov.
Patološko igranje na srečo
Kar 2,6% Američanov je zasvojenih z igrami na srečo. Ljudje, ki trpijo za to odvisnostjo, se svojim impulzom ne morejo upreti. Več kot izgubljajo, več igrajo – tudi zaradi tega, da bi lahko poravnali dolg, ki si ga čez čas naberejo. Gre za resno odvisnost, ki ima podobne nevrološke mehanizme delovanja, kot na primer odvisnost od drog.
Deloholstvo
Deloholiki so pogosto ponosni na svojo delavnost, zagnanost, ambicioznost in uspešnost. Pri pravih deloholikih pa gre za resno bolezen, ki se kaže z anksioznostjo in depresijo, če prenehajo delati.
