Zlati svinčnik je najvišja nagrada v Sloveniji na področju arhitekture in krajinske arhitekture. Zlati svinčnik 2016 je bil podeljen v petek, 16. oktobra 2016, ob dnevu arhitektov v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje. Komisija je letos izmed 58 prijavljenih projektov izbrala najboljše ter tako podelila štiri zlate svinčnike.
Zlati svinčnik to jest najpomembnejša arhitekturna in krajinskoarhitekturna nagrada v naši državi. Podeljuje se birojem za določene projekte, ki so se v konceptualnosti, radikalnosti in izjemni realizaciji še posebno odlikovali. Zlati svinčnik 2016, ki je bil podeljen ob dnevu arhitektov v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje na Fužinskem gradu, so prejeli štirje biroji.
Objekti stanovanjske soseske Brdo F5, 2. etapa
Obseg socialnih stanovanj v Sloveniji sicer ne zadošča povpraševanju, a na srečo se v zadnjih letih stanje izboljšuje. Svoj del so doprinesli tudi Aleš Žnidaršič, Katja Žlajpah in Vesna Vranič, ki so za projekt stanovanjska soseska Brdo F5 prejeli zlati svinčnik. Žirija je pohvalila racionalen pristop k cenovno dostopni realizaciji projekta in ter po drugi strani k ohranjanju dobrih arhitekturno-bivanjskih pogojev.
Hiša na Golem
Stanovanjska hiša na Golem, produkt biroja Arhitektura Krušec, z inovativno razgibanostjo tlorisa izpolnjuje dva pogoja: drži se svojega osnovnega koncepta, hkrati pa izpolnjuje želje in potrebe naročnika. Okna se premišljeno odpirajo proti Alpam, prostor pa je narejen tako, da čim bolj izkoristi naravno svetlobo.
Mestni park Rakova Jelša
Na stiku Ljubljane in Barja stoji Park Rakova Jelša, ki je drzen in uspešen primer sodobne krajinske arhitekture. Uspeh projekta pa je jasen predvsem tistim, ki gledajo v prihodnost. Park je primeren za vsakršno prihodnjo uporabo, ki se bo s časom seveda spreminjala, park pa bo omogočil plodovit razvoj. Avtorji projekta so Klara Bohinc, Andraž Keršič, Martin Kruh, Aljoša Lipolt, Samo Mlakar, Dino Mujić, Tamara Németh in Rok Žnidaršič.
CZYTAJ WIĘCEJ: Igrzyska Olimpijskie: Opuszczone obiekty olimpijskie na całym świecie
Obnova Slovenske ceste v Ljubljani
Zaprtje Slovenske ceste za osebna vozila je bil eden izmed bolj radikalnih potez ljubljanske občine na področju arhitekturne ureditve v zadnjih nekaj letih. Uspešnosti integracije dveh polovic centra pa v veliki meri pripada arhitekturni obnovi Slovenske ceste, za katero so ustvarjalci (Aljoša Dekleva, Tina Gregorič, Jana Kocbek, Davor Katušić, Jurij Sadar, Boštjan Vuga, Marko Studen, Boris Matić, Miha Dobrin in Tomaž Krištof) prejeli tudi Zlati svinčnik 2016.
Więcej informacji:
zaps.si
