Psy są stałymi towarzyszami człowieka od tysięcy lat – historycy odkryli groby, w których chowano psy razem z człowiekiem, datowane na ponad 14 000 lat historii. Według niektórych szacunków nasza więź z psami może być dwa razy starsza. Pytanie brzmi: dlaczego psy i ludzie tak bardzo się kochają?
Dlaczego psy i ludzie tak bardzo się kochają? Enostaven odgovor na to vprašanje je praktično nemogoč. Eden izmed razlogov je, da že dolga leta kot pripadniki dveh različnih vrst živimo v simbiozi. Zgodovinsko gledano so nam psi pomagali loviti in branili naše pleme pred vsiljivci, mi pa smo psom dajali zavetje, hrano in toploto. Vendar pa je danes nešteto lastnikov psov, ki slednjih nimajo zato, da bi jim pazili hišo ali pa jim pomagali uloviti večerjo. Recipročnost se je prestavila na čustven nivo – veliko ljudi ima pse za družabnike in slednji so postali v tem zelo dobri.
In ravno to je nekaj, v čemer se psi razlikujejo od drugih živali, ki so jim evolucijsko zelo blizu – recimo od volkov. Znanstveniki so odkrili, da imajo volkovi in psi v kar 99% enak DNK. V tistem 1% se skriva tudi ena izmed razlik, ki pse naredi naše najboljše prijatelje, volkove pa divje živali. Psi imajo v nasprotju z volkov na šestem kromosomu tri genske zapise, ki kodirajo hipersociabilnost. Možno je, da ljudje in psi uporabljamo zelo podobne genske zapise za regulacijo našega socialnega vedenja.
To badanie je odkrila, da je eden izmed razlogov, zakaj imamo s psi tako posebno vez ta, da psi med igranjem z ljudmi izražajo večjo obrazno mimiko – bolj premikajo območje obrvi, njihove zenice so večje, bolj dvigujejo ušesa ipd.
