Na całym świecie świętujemy odejście zimy i nadejście wiosny z różnymi zwyczajami. W Rosji w tym celu obchodzą święto Maslenitsa, które trwa cały tydzień, w tym roku od 16 do 22 lutego. Nieznany rosyjski karnawał, a także inne rosyjskie dowcipy i zwyczaje w ciekawy sposób przybliża nam książka z kolekcji Tales of Russian Life of the Linguarus Publishing House, która oprócz zaplecza kulturowego ma także na celu nauka języka rosyjskiego, ponieważ jest on pisany zarówno w języku słoweńskim, jak i rosyjskim.
Ruski pust – Maslenica
Maslenica je najstarejši preživeli ruski praznik, saj arheološki dokazi kažejo na to, da naj bi ga praznovali že v 2. stoletju n.š.. Teden dni dolgo praznovanje, ki označuje začetek pomladi je bil v poganski kulturi eden najpomembnejših in najbolj dodelanih; dejstvo, ki ne preseneča glede na šest mesecev dolgo rusko zimo.
Z začetkom postnega časa se začne tudi obdobje stroge diete, ki prepoveduje uživanje mesa, rib, mlečnih izdelkov in jajc. V tem času se je potrebno vzdržati tudi zabav, sekularne glasbe, plesa in ostalih distrakcij od duhovnega življenja. Zato maslenica predstavlja zadnjo priložnost spogledovanja s posvetnimi radostmi. Hrana, značilna za to obdobje, je t.i. blini (palačinke), ki predstavlja simbol sonca, pooseblja pa starodavnega in mogočnega boga Volosa. Maslene palačinke so okrogle in zlate kot sonce in vsebujejo bogate sestavine, ki so v tem času še dovoljene – maslo, jajca in mleko. Poleg priprave in uživanja ogromnih količin palačink, je starodavno rusko praznovanje maslenice vključevalo maškarade, kepanje v snegu, sankanje, igre na gugalnicah in vožnje s sanmi s konjsko vprego. Lingvistični dokazi kažejo na to, da se je maslenica (»maslenični teden«) svečano imenovala »myasopusta« (»brezmesna« – čeprav je beseda zdaj arhaična).
Maslenični teden
Maslenica se vsako leto praznuje v tednu pred postnim časom (40 dni pred veliko nočjo) in vsak dan je namenjen posebnim običajem. Na ponedeljek maslenico pozdravijo in ji izročijo dobrodošlico, dan je znan tudi pod imenom “Spoznanje maslenice”. Takrat izdelajo figuro iz slame (ima več imen Dama maslenica, čučelo, Figura Zime…), ki jo oblečejo v ženska oblačila in jo s sanmi odpeljejo skozi vas, vse skupaj pa spremljajo s petjem.
Wtorek se je imenuje “Dan iger” in je še posebej namenjen mladim ljudem. Od tega dne dalje, se je cela vas začela ukvarjati z raznimi aktivnostmi. V starih časih so se mladi fantje in dekleta spuščali po belih strminah in se sankali. Seveda so jedli tudi palačinke. Tretji dan maslenice se simbolično imenuje “Sladek dan”.
Sreda – požeruhinja – je otvorila pojedine v domovih s palačinkami in drugimi jedmi. Vsako gospodinjstvo je imelo mize obložene s slastno hrano, pečenimi palačinkami in varjenim pivom.
Na četrtek je prišel višek iger in zabave t.i. “Četrtkovo proslavljanje”. Na ta dan naj bi se ogromno pojedlo, saj maslenici sledi postni čas, ki traja 40 dni do velike noči. V stari Rusiji je bil to čas, ko so začele pohajati zimske zaloge in ljudje so morali omejiti uživanje hrane. Če so bili na sredo zeti pogoščeni s palačinkami v domovih svojih tašč, je bil na petek čas, da oni poskrbijo za večer palačink. Dan pred dnem, ko so tašče obiskale zete, so jim morale na dom poslati vse potrebno za pripravo palačink – ponve, zajemalke itd. Tasti pa so priskrbeli vrečo ajdove moke in nekaj masla. Če zeti tradicije niso spoštovali, je to veljalo za zelo nespošljivo in žaljivo in je lahko bilo razlog tudi za doživljensko sovraštvo. Praznovanja maslenice pa so še bolj mogočna med vikendom.
Sobota je bila dan posvečen temu, da svojci obiščejo mlade žene oziroma neveste, ki so se pred kratkim poročile. Zadnja pustna nedelja se po rusko imenuje Proščenska (v Sloveniji je to pepelnica). Ljudje so en drugega prosili odpuščanja za vse zamere in težave. Dan je namenjen enotnosti in radosti. Na zadnji dan maslenice je zvečer nastopil tudi najbolj zanimiv dogodek – slovo od maslenice – svečan sežig slamne figure Zime. Kot se za sončni festival spodobi, ogenj poskrbi za zadnji veličastni trenutek. Ljudje so odvrgli ostanke pečenih palačink in hrane na ogromen kres in otrokom razložili, da je vsa hranljiva hrana izginila v ognju, ker je čas, da se pripravijo na postni čas. Maslenica se je zaključila s prvim postnim dnevom – Čistim ponedeljkom, ki je veljal za dan očiščenja vseh grehov in hrane prepovedane za čas posta. Na Čisti ponedeljek so se ljudje okopali v kopeli, ženske so očistile posodo, jo oprale maščobe in ostankov prepovedane hrane.
Festival Maslenica vsako leto poteka tudi v Ljubljani, letos ga praznujemo v soboto, 21. 2. na Pogačarjevem trgu v Ljubljani. Ker pa za maslenico jemo palačinke in ker te s svojo obliko in barvo simbolizirajo sonce in odganjajo mraz in zimo, smo pripravili še tradicionalni recept zanje.
Recept za ruske palačinke
Składniki na ciasto:
- 1 l mleka
- 200 g mąki
- 3 jajka
- Szczypta soli
- Jedilna žlica sladkorja
- Jedilna žlica rastlinskega olja
Priprava: Zmešajte jajca in sladkor. Moko vmešajte v mleko, posolite in masi dodajte rastlinsko olje ter zmes jajc in sladkorja. Dobro premešajte. Ponev namažite z oljem in dobro segrejte. Majhno zajemalko tako pripravljene mase za palačinke vlijte v ponev, tako da masa prekrije dno ponve. V tem času pripravite še drugo ponev istih dimenzij. Namažite jo z oljem in segrejte. Pripravljeno palačinko iz prve ponve prekucnite v drugo z zapečeno stranjo navzgor. Palačinka je pripravljena. Položite jo na krožnik, namažite jo z maslom. Mase je dovolj za 15–20 palačink, odvisno od velikosti ponve.
