Dzieci Wielkiego Postu

Vsako novo stvaritev upornega Mariborčana, strastnega šaljivca in pretanjenega misleca Toneta Partljiča najverjetneje marsikdo med nami pričakuje z napetostjo. Napetost je tokrat lahko še nekoliko intenzivnejša, saj je odrska produkcija mešanica različnih žanrov, ki združuje tudi vse tiste elemente, ki gledališko igro naredijo za uspešnico: nostalgijo, uporništvo, krutost in upanje, ki se rodi iz kolektiva, nenazadnje pa še glasbo in petje. Po opisanih karakteristikah lahko pričakujemo nekaj med dobrim muzikalom, ki združuje srž odraščanja, dramo, ki nakaže, da rešitev vseeno obstaja, čeprav ni preprosta, in tragedijo, ki že od antike dalje nudi katarzično očiščenje. Tone Partljič se je na podlagi spominov Mariborčana, po starših banatskega Nemca Ferija Kristana, naslonil na temo mariborske zgodovine. V dramskem delu z avtorsko glasbo Emila Holnthanerja bomo tako našli nenehen pogovor s preteklostjo, odkrivanje korenin v obeh velikih vojnah (še zlasti v drugi) prejšnjega stoletja in v industrijskem značaju mesta ob Dravi. Igra ohranja spomin na Lent, zaznamovan z revščino, upornostjo, tovarištvom in zvestobo. S tem ne le meščanom samim, ampak tudi širši publiki nudi domačnost, ki prinese s seboj določena čustva. Avtor je namreč poskušal ujeti zgodovino s predvojno atmosfero, krutost druge svetovne vojne in diktaturo proletariata po vojni, kar je vzorec, ki ne zadeva le Maribora, ampak celotno geografsko področje, v katerem prebivamo. V »kroniki« glavno vlogo odigra kolektivni junak, klapa fantov z Lenta, ki jih družijo mladost, socialna determiniranost revnega porekla in revnega dela mesta ob Dravi, drugačno nacionalno poreklo, ljubezen do glasbe in neke vrste socialna upornost. Producenti za konec opisa navajajo, da prijateljstvo in ljubezen rušita mnoge pregrade in predsodke. Gledališko igro izvaja gledališka skupina DKD Svoboda.