Ste vedeli, da lahko inteligentnost spodbudimo tudi tako, da občasno gledamo televizijo in filme? Seveda moramo biti pri tem izbirčni. Kateri so filmi, ki lahko zvišajo naš IQ? P.s.: Št. 5 je prava preizkušnja za naš intelekt.
Izobraževalna vsebina, kot so dokumentarni filmi in aktualne novice, so najboljša možnost, da izboljšamo naše splošno znanje in pogovorni repertoar. Včasih nam lahko tovrstna vsebina pomaga, da odkrijemo nove interese, ki jih bomo v nadaljevanju morda želeli spremeniti v hobi. Poleg tega pa si lahko občasno privoščimo tudi katerega izmed spodnjih 8 filmov, ki lahko v nas vzbudijo zanimanje za nove vsebine in vas naučijo dragocene življenjske in poslovne lekcije.
8. Vrvež v moji glavi (Inside Out, 2015)
Charlie Jane Adams, avtorica knjižne uspešnice All the Birds in the Sky, pravi, da je zgodba o mladi deklici Riley, ki se prilagaja življenjenju v novem mestu “razširjena metafora za spremembe, ki se zgodijo v našem srcu in umu med odraščanjem”. Film prav tako raziskuje “kompleksnost čustev, ko so ta v interakciji med sabo.” Čeprav gre za otroški film, so to neprecenljive lekcije, ki so koristne tudi odraslim.
7. Odklenjen (Limitless, 2011)
Triler sledi piscu Edwardu Morri, ki začne uživati nootropik po imenu NZT-48. Ta skrivnostna tabletka mu daje možnost, da v celoti izkoristi svoje možgane, kar mu drastično izboljša življenje. Čeprav takšna droga ne obstaja (no, vsaj ne legalna ali pa že na tej stopnji), vas bo morda film pripravil do tega, da boste razmišljali pametneje. Glede na Psychology Today je ta ‘priprava’ (psih. priming) “nezavedna oblika človeškega spomina, ki se ukvarja z zaznavno identifikacijo besed in predmetov. Nanaša se na aktiviranje določenih predstav ali asociacij v spominu tik pred izvedbo dejanja ali naloge.” Z drugimi beseda: če vidite besedo “rumena”, boste morda nekoliko hitreje prepoznali besedo “banana”. To je zato, ker sta “rumena in banana v spominu tesno povezani”.
6. Igra imitacije (The Imitation Game, 2014)
Film pripoveduje zgodbo matematika Alana Turinga, očeta sodobnega računalništva, ki je med drugo svetovno vojno britanski vojski pomagal razvozlati sporočila nemškega šifrirnega stroja Enigma. Poleg tega, da se boste seznanili z življenjem Turinga in kako je z izumom “univerzalnega stroja” položil temelje za današnje računalnike in umetno inteligenco, film slavi tudi človeško iznajdljivost, nas spodbuja k razmišljanju in naviduje, da o vsem skupaj izvemo več.
5. Memento (2000)
Navdušujoča detektivska zgodba Christopherja Nolana sledi Leonardu, moškemu, ki med iskanje ženinega morilca ni sposoben oblikovati novih spominov. Film se začne nekje na sredini in sledi zgodbi na sam začetek, gledalec pa lahko tako občuti to, kar čuti Leonard. Žongliranje med temi nelinearnimi pripovedmi lahko izboljša našo pozornost in domišljijo, saj nas prisili, da si zaključek filma ustvarimo sami. Še pomembneje pa je, da Memento ponazarja pomembnost tehnik urjenja spomina.
4. Polowanie w dobrej woli (1997)
Z oskarjema nagrajeni film spremlja hišnika s težavno preteklostjo in z intelektom genija, ki dela na Tehnološkem inštitutu Massachusettsa (MIT). Poleg tega, da se v filmu pojavi pravi profesor z MIT-ja za kompleksne matematične enačbe, smo deležni tudi odličnih literarnih in filozofskih razprav med Willom in Dr. Seanom Maguirejem. Film nas nauči, da lahko izobrazba pride pravzaprav o kjerkoli, da “popolnost” ne obstaja in kako pomembna so čustva ter odnosi.
3. Primer (2014)
Primer je znanstvenofantastična drama o dveh inženirjih, ki ponesreči odkrijeta kako potovati v času. Pod scenarij, režijo in glavno vlog se je podpisal Shane Carruth, ki je diplomiral iz matematike in pred tem delal kot inženir. Tudi ta film nima linearne strukture, raziskuje pa filozofske posledice potovanja v času in razpravlja o kompleksnih fizikalnih in znanstvenih teorijah (Meissnerjev učinek in Feymanov diagram).
2. Čudoviti um (A Beautiful Mind, 2001)
Film je navdihnila knjižna uspešnica z nobelovo nagrado nagrajenega ekonomista in matematika Johna Forbsa Nasha, Jr.. Osredotoča se na Nashevo ravnovesje, ki se vzpostavi se takrat, ko nobeden od igralcev ne želi spremeniti svoje poteze oziroma odločitve v igri – če dosežejo stanje, ko jim nobena sprememba ne koristi, se vzpostavi ravnovesje, imenovano po Nashu. Ekonomisti to uporabljajo takrat, ko želijo “razbrati, kako konkurenčna podjetja določajo svoje cene, kako naj bi organi oblikovali dražbe,da bi iz ponudnikov iztržili največ in kako razložiti samouničujoče odločitve, ki jih včasih sprejemajo določene skupine.”
1. π (Pi, 1998)
Ta nadrealistični psihološki triler, ki ga napisal in režiral Darren Aronofsky, sledi brezposelnemu teoretiku Maxu, ki se ukvarja s števili, in trpi za glavoboli v skupkih, paranojo, halucinacijami in socialno anksioznostjo. Film obravnava religijo, mistiko in odnos vesolja do matematike. Max postane obseden s temi temami, da bi tako našel ključ do kaosa, ki nas obdaja. Glavna ideja filma je nevarnost, da nenehno iščemo nekaj, česar morda ni. Ne glede na to, kako izobraženi in obveščeni smo, nikoli ne moremo predvideti, kaj se bo zgodilo.
WSKAZÓWKA
Filme lahko na Amazon Prime Oglądasz za darmo przez 30 dni! Jeśli w ciągu 30 dni lista filmów (lub seriali), które musisz zobaczyć, wyczerpie się, sugerujemy ustawienie przypomnienia Rezygnujesz z członkostwa 29 dnia iw ten sposób nie obciążą Cię niczym!
