Klaro Zalokar in Klemna Zupančiča iz ustvarjalnega tandema Handmade in Moste morda že poznate. Če temu ni tako, obvezno berite naprej, saj njuna zgodba navduši in odpelje v prostor in čas, kjer vladata nostalgija ter kreativa.
Mlada arhitekta Klaro Zalokar I Klemna Zupančiča je nekega sončnega poletnega dne pot ponovno zanesla mimo mogočne in ponosne vile sredi ljubljanskih Most, ki sta jo že poprej opazovala. Tokrat sta pred njo postala nekoliko dlje in medtem srečala gospoda, ki jima je pojasnil, da je “zaroletano” stanovanje v prvem nadstropju, ki jima je padlo v oči, že več let prazno. Stanovanje jima je tudi razkazal in zanju poklical lastnika na Obalo.
Ker ju je stanovanje s svojo kopico pohištva, na katerem so se v dolgih letih nabrali kupi prahu in pajčevin, enostavno navdušilo, sta se domenila za sestanek, na katerem sta predlagala, da bi stanovanje lastnoročno prenovila, znesek celotne prenove pa bi se jima priznal pri stroških najemnine. Ključe od stanovanja, v katerega sta se zaljubila na prvi pogled in ga poimenovala Dom Mojmir, sta dobila še isti dan.
Notranje stene sta prebarvala s svetlo sivo barvo, ki zmehča sence, star hrastov parket sta zbrusila in premazala z lanenim oljem brez sijaja, zbrusila sta okna in jih prebarvala z vodnim lakom. Osnovni kalup prostorov sta s tem zaključila in se lotila obnove izjemnega pohištva, izdelanega iz masivnega lesa in ne zlepjenih plošč, kot je to v navadi danes. Pohištvo, ki so ga včasih izdelovali mizarski mojstri, temelji na tradiciji in ne zgolj atraktivnih formah ter je izdelano z namenom, da ga uporabi več generacij.
Greh bi ga bilo zavreči, v to smo prepričani zlasti po ogledu fotografij “prej-potem“, saj sta nam zagovornika “do-it-yourself” pristopa dokazala, da se da iz starega narediti še boljše, kot je novo. Sama sta izdelala tudi kuhinjski pult, delovni mizi in konstrukcijo za spalnico, ki sta jo “sestavila” kar iz cevi, objemalk gradbenega odra in lesenih polnil. Prikupen se nam zdi tudi kotiček za šivanje, kjer zagotovo preživita kar nekaj prijetnih ustvarjalnih trenutkov.
Na njunem blog si lahko ogledamo njune ostale projekte in preberemo še daljši zapis o fascinantni prenovi. Med njimi so tudi Knjigobežnice, na katere ste morda že naleteli. Knjigobežnice so namreč slovenska podružnica širše iniciative “Little free library“, ki spodbuja ljudi k branju in medsebojnemu izmenjevanju knjig. To poteka tako, da so na javnih mestih postavljene manjše knjižne omarice, ki jih bralci uporabljajo po principu “oddaj eno, vzemi eno”. Njune lesene mojstrovine spodbujajo k medsebojnemu izmenjevanju knjig na različnih lokacijah po Sloveniji, najdemo pa jih tudi na Zamek w Lublanie.
