Dla wielu kobiet zostanie matką jest ostatecznym i najważniejszym celem – ostatnim hurra, krokiem, ku któremu zmierzały przez całe swoje życie. Myśl o posiadaniu dzieci jest w nas zakorzeniona od dzieciństwa, a znaczenie prokreacji ma również korzenie w religii. W wierze chrześcijańskiej Adam i Ewa zostali stworzeni na Ziemi w celu rozmnażania się, w celu stworzenia rodzaju ludzkiego. Oczywiście, na wszystko to wpływa także kultura popularna – filmy takie jak Baby Mama (2008) czy Jak urodzić, kiedy się spodziewasz? (What To Expect When You're Expecting, 2012) utrwalają ideę, że dzieci, które sami mamy, w jakiś sposób wypełnią całe nasze życie. Może to prawda, może dzieci naprawdę nadają naszemu życiu sens. Powodują również większy stres – ze względów społecznych, finansowych i środowiskowych. Nawet nauka mówi, że rozmnażanie to zły pomysł. W artykule możemy przeczytać, jakie są główne powody, dla których nauka uważa, że nie powinniśmy mieć dzieci.
1. Lakota
V zadnjih dveh letih je eden od osmih ljudi na svetu ocenjen kot žrtev kronične lakote. To je okoli 842 milijonov ljudi, ki po svetu hodijo lačni. Večina našega planeta ni primernega za gojenje pridelkov, proizvodnjo hrane in zemljo za obdelovalno površino je vse težje najti.
Čeprav se je število tistih, ki trpijo zaradi lakote, v zadnjih dveh desetletjih zmanjšalo, se človeška rasa prehitro reproducira, da bi lahko zadovoljila vse potrebe prebivalstva, ki je sedaj ocenjeno na 7,357,390,159.
2. Pomanjkanje vode
Vprašanje pomanjkanja vodnih virov na Zemlji je najbrž še bolj pereče kot lakota. Približno 2,5 odstotka vseh voda na svetu je sladka voda, manj kot en odstotek (0,007 odstotka) je dostopne za takojšnjo uporabo. Čeprav smo razvajeni in prepričani, kako preprosto je dobiti čisto, pitno vodo, se drugje (še posebej v državah v razvoju) s tem ne bi strinjali. Obstajajo procesi razsoljevanja, ki slano vodo spremenijo v pitno, vendar ta ni ne dovolj prečiščena, še manj pa dostopna za takojšnjo uporabo celotni populaciji, ki je trenutno 7,357,391,531 .
3. Globalno segrevanje.
Razen, če smo del presenetljivo velike skupine ljudi, ki misli, da je globalno segrevanje mit, potem vemo, kako nevarno je. Temperature naraščajo, saj vse več ljudi v ozračje spušča toplogredne pline. Enostavna in navidezno neškodljiva dejanja, kot je na primer vožnja z avtomobilom ali delovanje plinskega štedilnika, delajo s fosilnimi gorivi in dodatno ogrožajo okolje. Ta dejanja so destruktivna na individualni ravni, ampak predstavljajmo si, da to vsi počnemo naenkrat. Rezultati so strašni. Podnebne spremembe so zelo realna stvar, ki jo moramo obravnavati in eden od načinov za začetek je z omejitvijo števila ljudi na svetu, ki jih je v tem trenutku 7,357,391,702.
4. Onesnaževanje.
Tole je precej samoumevno. Več ljudi, več onesnaževanja. Od otresanja cigaretnih ogorkov na ulici, do odmetavanja (nereciklirane) plastike in smeti v morje, bo onesnaževanje vedno bolj intenzivno, če bo k temu prispevalo vse več ljudi.
Število prebivalstva na svetu je trenutno 7,357,391,921.
5. Prostorska stiska.
Tudi prostorska stiska je zaskrbljujoča. Samo v New Yorku je na 777 kvadratnih kilometrih več kot 8,3 milijone ljudi. Z ignoriranjem škode zaradi širjenja urbanih področij – ko prenaseljeno urbano področje pronica v okoliške soseske – mestno okolje trpi zaradi prenasičenosti ljudi, stisnjenih v en sam prostor.
Ravni toplote je višje v prenatrpanih mestih, količina onesnaževanja je večja, zelene površine se zmanjšujejo hitreje in porabi se več električne energije. Tudi če se bomo še naprej širili izven urbanih območij bo kmalu prišel čas, ko ne bo več prostora.
Število prebivalstva na svetu je trenutno 7,357,393,007.
CZYTAJ WIĘCEJ: Graffiti z mocnym przesłaniem środowiskowym, które przekazuje niewygodną prawdę
Ljudje smo lahko sebični in se zavestno odločamo brez da bi upoštevali druge. Reševanje izčrpanih virov pa je žal nemogoče, tudi če ljudje izkoriščamo vire z mislijo na druge po svetu, če ne bomo poskušali omiliti problem prenaseljenosti v najkrajšem možnem času.
V zelo znanem ter vplivnem delu, prvič objavljenem v reviji Science leta 1968, Garret Hardin upodobi dilemo, znano kot “The Tragedy of the Commons”. Hardin opiše tragedijo kot problem, ki izhaja iz razmer v katerih ljudje delujejo racionalno, ampak v svojem lastnem interesu ter izčrpavajo deljene, omejene vire, čeprav ta izguba na dolgi rok prizadene vse. Tragedija ni le grozljivka, namenjena da nas (pre)straši v previdnost, temveč tudi pravi problem, s katerim se trenutno soočamo.
Število prebivalstva na svetu je trenutno 7,357,394,346.
Število prebivalstva na svetu povzeto po spletni strani www.worldometers.info/world-population, v povprečnem časovnem intervalu petih minut.
