O prêmio “Nobel” de matemática está pela primeira vez nas mãos de uma mulher

Maryam Mirzakhani danes pravi, da več časa kot ga posveča matematiki, bolj vznemirjena je. A še med študijem na Harvardu se je bolj nagibala h književnosti, toda reševanje matematičnih problemov jo je vendarle bolj privlačilo kot pisana beseda. In kako prav se je odločila, ko je izbrala matematiko, matematični Oskar pač ni kar tako, sploh ker je šlo to najvišje matematično priznanje, ki je svoje sveže nagrajence dobilo na matematičnem kongresu v Seulu, v roke sploh prve ženske. Maryam je namreč ena in edina predstavnica nežnejšega spola med 56 dosedanjimi dobitniki, kolikor jih je bilo od leta 1936. S prihodom ženske na to moško listo je v svet Teherančanka poslala jasno sporočilo, da ni narobe sanjati, četudi se zdijo sanje še tako divje. Nekdo pač mora prebiti led in samo do takrat se zdi nemogoče.

Kot matematičarka pa ohranja nekaj književniško zamotanega duha, saj se ima za neke vrste detektivko, le da se ne osredotoča na razreševanje zločinov ampak enačb. Jezika matematike opisuje kot »čudovit in eleganten«. Škoda le, ker ga ‘govori’ in razume tako malo ljudi. Sicer pa, kot je rekel eden največjih matematikov vseh časov, Kovalevski: »Ne more biti matematik, kdor ni po duši poet.«