Hubbleův vesmírný dalekohled slaví 25 let. Od té doby, co byla před čtvrt stoletím uvedena na oběžnou dráhu Země, značně změnila náš pohled na vesmír. Úctyhodné jubileum, které se bude slavit na 60 místech jen v Evropě, je příležitostí podívat se, čím slavný dalekohled přispěl. Určitě se podílel na mnoha astronomických objevech, včetně pomoci s určením velikosti a stáří vesmíru, a proto původně vznikl.
Hubbleův vesmírný dalekohled, ki je dobil ime Edwinu Powellu Hubblu, danes enemu najbolj pomembnih kozmologov 20. stoletja, nad našimi glavami neprekinjeno kroži že 25 let (od leta 1990). V tem času nam je pomagal odkriti ne samo velikost in starost vesolja, pač pa tudi razumeti evolucijo zvezd, njihovo pot od rojstva do smrti, z njim so odkrili ”porodnišnice” zvezd, dal nam je prvo sliko eksoplaneta, povezal črne luknje in kvazarje, zaznal nastajajoče planetarne sisteme, pomagal streti oreh učinkov temne energije, razbrati kakšna je porazdelitev temne snovi, kaj se nasploh dogaja v naši ”soseščini” a mohli bychom pokračovat dál a dál.
PŘEČTĚTE SI VÍCE: Nejpřesnější mapa vesmíru
Kot avtobus velik (13.2 m) a 11 ton težki teleskop se nahaja 552 kilometrov nad nami, kjer potuje s hitrostjo 28 tisoč km/h. To pomeni, da Zemljo obkroži vsakih 97 minut. Vsak dan nam pošlje za 120 GB znanstvenih podatkov in s svojim ”sokoljim” očesom še naprej pomaga razumeti številne probleme v astrofiziki.
V tirnico okoli Zemlje ga je na današnji dan (24.4.1990) pred 25 leti odložil danes že upokojenec med raketoplani Objev, teleskop Hubble pa se je sam v orbito utiril dan kasneje (25.4.1990). Verjetno bi tam končal že prej, če se ne bi leta zatikalo pri denarju, preložitvi na kasnejši datum pa je botrovala tudi nesreča Challengerja. Kmalu po utirjenju so se sicer pokazali poporodni krči, saj je glavno zrcalo dostavljalo zamegljene slike. Vse ostalo od leta 1993, ko so to popravili, je zgodovina. Hubble namreč velja za najbolj produktiven znanstveni inštrument v zgodovini, zato ni čudno, da ga je Nasa označila za največji napredek v astronomiji po Galilejem teleskopu. In čeprav slovi zares častitljivi jubilej, ga še danes le redko kateri znanstveni inštrument prekaša. Planete in lune lahko bolje opazujejo le vesoljska plovila, ki so obiskala telesa, a jih Hubble prekaša zaradi periodičnost in dolžine opazovanja, ker to lahko ponudi precej globlji vpogled na celotno dogajanje.