Eero Aarnio je designér, který si pro svůj výtvor vybral plast a jeho hodnotu vyzdvihl do nebes pomocí unikátního plastového nábytku.
Pohištvo, največ stolov, takšnih in drugačnih, od naslonjačev do gugajočih se skulptur, se vrti po ekranu, ko obiščemo spletno stran oblikovalca Eera Aarnia. Ima pa večina njegovega pohištva eno skupno lastnost in sicer ga z eno besedo lahko opišemo z – okroglo. No, pa tudi barvito in kar je pri tem še najbolje je to, da si vsakdo lahko izbere in ustvarja barvo izbranega kosa sam! Eero Aarnio je finski oblikovalec, rojen leta 1932. Je pionir uporabe plastike v industrijskem oblikovanju. Plastika ponuja ustvarjalcem neomejene možnosti, saj dovoli ustvariti katerokoli obliko v katerikoli barvi, to pa daje prostor predmetom, ki so funkcionalni in zabavni. V primeru Eera Aarnia pa predvsem fascinantni.
Njegov prvi je bil Ball Chair (ali Globe Chair), ki ga je oblikoval leta 1963, vendar je luč sveta ugledal nekaj let kasneje. Material (steklena vlakna) in sama oblika sta bila za tisti čas nekaj povsem novega in izven poznanih meja, zato pa še danes Ball Chair velja za klasiko. V originalu se je pojavljal v beli, črni, rdeči in oranžni barvi. Gre za sobo znotraj sobe, ki zagotavlja udobno lagodno atmosfero, ki zaduši hrup okolice in, četudi v hrupnem prostoru, posamezniku zagotavlja miren kotiček. Še en legendaren izdelek oblikovalca je Pastil Chair, ki ga je ustvaril leta 1967 in leto kasneje zanj dobil nagrado American Industrial Award. Kot ga je opisal oblikovalec sam, se lahko ta stol opazuje z mnogih kotov, oblika prihaja iz majhne pastile, sama ideja pa je bila ”odpreti” Ball Chair in nastal je Pastil Chair. Oba so v The New York Times-u opisali kot ”najbolj udobno obliko, ki lahko nosi človeško telo.”
Prav tako udobno se človeško telo lahko namesti tudi v preostale izdelke tega finskega oblikovalca, katerega obožujejo tudi otroci. To dokazuje Pony, ki deluje kot večdimenzionalna igrača, čeprav vse dimenzije pravzaprav ustrezajo odrasli velikosti in Eero Aarnio pri ustvarjanju v mislih sploh ni imel otrok. Kot ga je opisal, to ni stol, to je sedež – za udobno in ergonomsko sedenje in za to, da nas ponese na krilih domišljije.
