"Šnorchlování" - Podmořský svět na dosah ruky

Otočje Les Medes, Španija

Sredozemlje med ljubitelji potapljanja na dah oziroma med tistimi, ki radi opazujejo podvodno floro in favno, ni ravno na vrhu seznama najbolj priljubljenih destinacij, a tudi morje, ki ni prav bogato z živopisanimi ribicami, je pa prepolno glasnih turistov, ponuja zanimive skrite kotičke. Eden takšnih je arhipelag Les Medes, le streljaj od razvpite Costa Brave. Izhodišče za raziskovanje zaščitenega rezervata, ki zajema območje sedmih nenaseljenih otočkov in ducata čeri, je mesto L’Estartit, kjer izlete na otočje organizirajo številne potapljaške agencije. Ker je arhipelag zaščiten, je »snorklanje« veliko bolj prijetno, saj nas ne bodo motili trume kopalcev in hrup motornih čolnov. V plitvinah bomo našli gost pas morskih trav in med njimi jate pisanih rib, globine in podvodne jame pa razveseljujejo bolj izkušene potapljače. L’Estarit leži v bližini Girone, ki ima svoje letališče Girona-Costa Brava. Ker leži v bližini francoske meje, je lahko dosegljivo tudi z vlakom, največji ljubitelji morja pa lahko svoje jadrnice ali jahte privežejo v marini z 700 privezi, paziti morajo le, da njihova plovila niso daljša od 25 metrov. Za potapljaške izlete se je najbolje oglasiti v Navtični postaji (Estacio Nautica), kjer podvodne aktivnosti začnejo z audiovizualno predstavitvijo zaščitenega območja, nadaljujejo pa z vodenimi potopi v skupinah do osem oseb.

Silfra, Islandija

Tudi Islandija s temperaturo vode, ki ne presega dveh stopinj Celzija, ni med najbolj priljubljenimi destinacijami med potapljači na dah, je pa zagotovo ena od najbolj zanimivih, nenavadnih in zabavnih. Potapljanje v Narodnem parku Thingvellir na jugozahodu Islandije je zanimivo predvsem z dveh vidikov: »snorklanje« v kontinentalni tektonski razpoki Silfra pomeni, da se potapljamo med severnoameriškim in evropskim kontinentom, kristalno čista ledeniška voda pa omogoča jasno vidljivost preko stotih metrov. Silfra je del jezera Thingvellir in ena od posebnosti, ki jih ne bomo doživeli pri potapljanju v toplih morjih, je, da lahko med potapljanjem vodo pijemo, saj je ledeniško jezero eno najbolj čistih področij na Zemlji. Razpoka Silfra ima štiri dele, potapljači na dah se lahko potapljajo v treh: dvorani Silfra, laguni Silfra in v katedrali, ki velja za najlepši del. Ker za potapljanje v narodnem parku potrebujemo posebno dovoljenje, je najbolje potapljaški dan rezervirati preko ene od agencij. Za peturni izlet (potapljanje traja okoli 40 minut), dovolilnico in opremo bomo odšteli okoli 115 evrov po osebi. Narodni park Thingvellir, ki je uvrščen na UNESCO-ov seznam, je poleg geoloških posebnosti zanimiv tudi zaradi kulturne in zgodovinske dediščine, organizirane sprehajalne in pohodniške poti po parku pa so še dodatni razlog, da se v parku zadržimo dlje kot le za hiter, osvežujoč potop.

Obala Malte

Majhna sredozemska otoška državica se upravičeno imenuje srce Sredozemlja zaradi svoje strateške lege, ki je vplivala na njen zgodovinski in kulturni razvoj. Geološko je Malta del mediteranskega dna, ki se je vzdignil med trenjem evropske in afriške plošče, kar pomeni, da je položaj Malte seizmološko zelo nestabilen, vegetacija in živalstvo na otočju pa redka. Pravo bogastvo Malte se skriva pod morjem in toplo morje okoli malteških otokov je idealno za potapljaške počitnice. Večina plaž, ob katerih lahko »snorklamo«, je lahko dosegljivih z avtom, javnim prevozom ali celo peš, saj so bližnja mesta ali hotelska naselja večinoma oddaljena od le nekaj minut do pol ure. Podvodni svet Malte je tipično sredozemski, zelo podoben južnemu Jadranu, oddaljenost in izoliranost od kopnega pa sta razloga za dobro ohranjeno podvodno favno, ki jo lahko občudujemo tudi brez potapljaških jeklenk.

Najboljše lokacije za potapljanje na dah so ob obalah treh naseljenih otokov – Malta, Gozo in Comino. V bližini trajektnega terminala Ċirkewwa na najbolj severnem delu Malte, od koder se bomo najlažje prepeljali na otoka Gozo in Comino, pod morsko gladino ležijo ostre in strme stene, ki zapirajo prehod med Malto in Gozom, morski tokovi pa so izoblikovali podvodne špilje, jame in prehode, ki so primerni tudi za »snorklanje« … čeprav je Mafra Point, kot so poimenovali potapljaško področje, ki ga želijo zaščititi kot morski rezervat, bolj priljubljena med potapljači z jeklenkami. Na jugovzhodu Malte je najboljši kraj za potapljanje na dah Ghar Lapsi, predvsem zaradi zanimivih podvodnih grebenov in plitke podvodne špilje, ki je dostopna potapljačem brez kisikovih jeklenk. Nenaseljene južne obale Malte, ki jih varujejo več kot 200 metrov visoki klifi, imenovani Dingli, so mirne in ekološko dobro ohranjene, edino nevarnost občasno predstavljajo meduze.
Veliko bolj obiskana je v poletnih mesecih modra jama oziroma Wied iq Žurrieq, ki je tudi ena od najbolj priljubljenih točk za potapljače začetnike, saj podvodne pečine in čeri ležijo na lahko dostopnih globinah. A število ljubiteljskih potapljačev, ki lebdijo na površini, nas lahko kaj kmalu odvrne od modre jame, še posebej, če uživamo v zvoku morskih globin in nas moti hrup glasnih turistov.

PROTI zalivu svetega Pavla, v katerem naj bi imel na svoji poti proti Rimu brodolom sveti Pavel, je še ena od zanimivih lokacij ob obalah največjega otoka. Obale dveh majhnih otočkov so idealne za raziskovanje peščenega dna in številnih podvodnih grebenov, zaradi velikega števila plovil v okolici otočkov pa je najbolje najeti čoln v bližnji Bigubbi in se do obale otočkov prepeljati in ne plavati.
Verjetno najboljši kraj za ”snorklanje” na celotnem otočju leži ob obalah otoka Gozo. Wied il Ghasri je pravzaprav globok urez morja v obalo Goza, kjer lahko opazujemo zelo zanimiv podvodni svet na relativno majhnih globinah, med drugim morske konjičke, škarpene in ostale organizme, značilne za podvodne useke in špilje.
Na najmanjšem naseljenem otoku, Comino, je posebej privlačnih deset podvodnih jam na severnem delu otoka, potapljačem znanih kot Jame svete Marije, ki so dovolj plitke, da jih lahko raziskujemo tudi z masko in dihalko.

Fernando de Noronha, Brazilija

Velikokrat spregledan, a med poznavalci podvodnega sveta eden od najlepših in najbolje ohranjenih kotičkov na zemeljski obli, je arhipelag Fernando de Noronha, nekaj več kot 500 kilometrov oddaljen od brazilske obale. Že ob prihodu v Narodni park moramo plačati takoimenovano okoljsko takso, ki za en dan znaša približno 10 evrov, plaže, ob katerih lahko občudujemo najlepši podvodni svet, pa imajo tudi omejitve števila obiskovalcev, a potrpežljivost in predčasno načrtovanje bosta bogato poplačana ob igrivem plavanju z delfini v zalivu Baia de Golfinhos in »snorklanju« v zalivih Baia Do Sancho a Baia do Porcos.

Morje je najbolj mirno v času od avgusta do decembra, temperature vode v plitvinah ob arhipelagu, ki se nahaja tik pod ekvatorjem, se gibljejo okoli 26 stopinj Celzija, vidljivost pod morsko gladino pa horizontalno seže prek 50 metrov.
Zaradi izredne občutljivosti ekosistema je na primer »snorklanje« v naravnem bazenu ob plaži Praia de Atalaia omejeno le na sto obiskovalcev dnevno, zaradi skrbi za čistočo vode v naravnih bazenih obiskovalci ne smejo uporabljati sončnih krem pred »snorklanjem«, v bazenih pa se lahko zadržijo le 25 minut.

Obiskovalci lahko do arhipelaga, ki je pod UNESCO-vo zaščito, prispejo z letalom iz Recifa ali Natala, večina turističnih namestitev pa je na voljo v edinem naselju na otočju Vila dos Remedios, ki vsako leto postaja bolj turistično, a arhipelag je še vedno tako odročen, da ga niso preplavile trume turistov in ga še vedno obiskujejo le tisti, ki dobro vedo, kam pobegniti od norega tempa v brazilskih velemestih, in tisti, ki se želijo potapljati v neokrnjenih morjih. Potapljanje in »snorklanje« na Fernandu de Noronha je postalo tako priljubljeno, da celo domačini pravijo, da je obisk Fernanda de Noronhe brez potapljanja kot obisk Vatikana, ne da bi videli papeža.

Galapaško otočje, Ekvador

Vsak, ki pozna Darwinovo teorijo evolucije in ki ga zanima obisk najbolj odročnih in tudi najbolj zaščitenih krajev na svetu, je obiskal ali vsaj sanjari o obisku Galapaškega otočja. Skrivnostno otočje leži več kot 900 kilometrov zahodno od ekvadorske obale. Zaradi odmaknjenosti, podnebja, nadmorske višine in sestave otočja so se ohranile živalske in rastlinske vrste, ki so Darwina navdihnile za teorijo nastanka vrst, v prizadevanju za ohranitev prastarih živalskih vrst pa je otočje pod strogo zaščito. Vseeno je na nekaterih delih otočja možno plavanje z morskimi levi, na primer na Plazi Sur, do katere nas bodo s čolnom prepeljali iz kraja Puerto Ayora, ki leži na glavnem otoku Santa Cruz. Plavanje z igrivimi morskimi levi pa ni edina aktivnost, opazovali bomo lahko tudi gibanje želv, ene najmanjših pingvinov na svetu in jate pisanih rib.
Vsak otok ali greben ima predel, ob katerem lahko ”snorklamo”. Punta Espinoza na zahodnem delu otoka Fernandina in tik ob Bolivarjevem prelivu je najboljši kraj za opazovanje kitov in tam je včasih mogoče tudi plavati z delfini.

Zaliv Tagus ob otoku Isabela ponuja čudovite podvodne preproge zelenih alg, ki potapljače spominjajo na zelene pašnike. Otok Isabela ima obliko morskega konjička in tik ob konjičkovih ”ustih”, torej na severozahodnem delu otoka leži Punta Vincente Roca, kjer so ostanki vulkana oblikovali dobro zaščiten zaliv. Na tem delu Galapaškega otočja se globoke, hladne plasti morske vode dvigajo na površino. Pri tem hladna voda, bogata s hranili, spodrine tople površinske sloje in zato je podvodno življenje še posebej bogato. Punta Vincente Roca je eden najbolj priljubljenih krajev za »snorklanje« na otočju, je pa tudi eden najhladnejših, a prav gotovo vreden, da se za en dan prelevimo v sodobne Charlese Darwine.