Leta 2013 so se mu morda še smejali, a Elon Musk, ustanovitelj Tesle in soustanovitelj PayPala, ki mu pravijo tudi Steve Jobs mobilnosti, je z uspešnim testiranjem transportnega sistema prihodnosti Hypeloop (tega je sam označil za mešanca med letalom Concord, elektromagnetno puško, mizo za zračni hokej in zabavnim vlakom smrti) vsem dvomljivcem zaprl usta. Pred kratkim je namreč podjetje Hyperloop One objavilo posnetek prvega testiranja superhitrega sistema za prevoz, ki bo dosegal hitrosti do 1200 km/h; s tem je projekt dobil prve resne obrise. Bomo v prihodnosti v Pariz prispeli v eni uri?
Po letalih, avtomobilih, vlakih in vodnih plovilih se nam obeta še peta oblika transporta: Hyperloop, kot ga je poimenoval njegov izumitelj Elon Musk. Medtem ko nas njegovi sähköautot delajo vse manj odvisne od nafte, razvija tudi druge oblike prevoza, prijaznejše do okolja. Hyperloop temelji na premikanju aluminijaste (potniške) kapsule v cevi oz. zračnem predoru s stranskimi blažilniki, hitro gibanje, do hitrosti 1200 km/h (na Dunaju bi bili iz Ljubljane potemtakem v manj kot 20 minutah), pa mu omogoča nizek zračni tlak.
Hyperloop je svoj prvi test prestal v ameriški Nevadi, kjer je Hyperloop Technologies, ki se je v času testiranja preimenoval v Hyperloop One, postavil testno mesto, ki ga sestavlja 800 metrov tračnic za preizkus transportnega sistema prihodnosti. Do konca leta 2016 naj bi podjetje zgradilo in testiralo tudi kapsulo, progo in računalnik, ki ga bo upravljal.
Kaj sploh je Hyperloop? Gre za izjemno hiter in energetsko učinkovit prevoz v podtlačni cevi, saj kombinacija nizkega tlaka in brezstičnega premikanja kapsule za prevoz ljudi in tovora zmanjša količino trenja in posledično porabo energije. Cevi naj bi bile opremljene tudi s solarnimi celicami, celoten sistem pa naj bi proizvedel več energije, kot jo bo porabil. Prva oblika tovrstnega prevoza bo mogoča na relaciji San Francisco–Los Angeles.
Način prevoza, ki ga ponuja Hyperloop, sicer ni iz leta 2013, ideja namreč sega v davno leto 1827, ko je izumitelj ladijskega vijaka Josef Ressel esitetty sistem pnevmatske pošte, ki je doživel številne nadgradnje. Sistem pnevmatskega prevoza je po pol stoletja ugasnil, saj so vozila v ceveh često obtičala. Pod nosom se je moral obrisati tudi projekt pnevmatske železnice pod reko Temzo, ki ga je pokopala predvsem finančna kriza.
LUE LISÄÄ: Tesla Model 3: Auto, johon on suurempi jono kuin uusi iPhone
Ta očitno ne more do živega Elonu Musku in njegovim projektom, ki za vedno spreminjajo tok zgodovine.
Lisää tietoa:
hyperlooptransp.com
