Svemirski teleskop Hubble slavi 25 godina. Otkako je postavljen u Zemljinu orbitu prije četvrt stoljeća, uvelike je promijenio naše viđenje svemira. Časni jubilej, koji će se samo u Europi obilježiti u 60 mjesta, prilika je da se pogleda što je doprinio slavni teleskop. Svakako je imao udjela u mnogim astronomskim otkrićima, uključujući i pomoć u određivanju veličine i starosti svemira, zbog čega je i nastao.
Svemirski teleskop Hubble, ki je dobil ime Edwinu Powellu Hubblu, danes enemu najbolj pomembnih kozmologov 20. stoletja, nad našimi glavami neprekinjeno kroži že 25 let (od 1990. godine). V tem času nam je pomagal odkriti ne samo velikost in starost vesolja, pač pa tudi razumeti evolucijo zvezd, njihovo pot od rojstva do smrti, z njim so odkrili ”porodnišnice” zvezd, dal nam je prvo sliko eksoplaneta, povezal črne luknje in kvazarje, zaznal nastajajoče planetarne sisteme, pomagal streti oreh učinkov temne energije, razbrati kakšna je porazdelitev temne snovi, kaj se nasploh dogaja v naši ”soseščini” i mogli bismo nabrajati u nedogled.
ČITAJ VIŠE: Najtočnija karta svemira
Kot avtobus velik (13.2 m) i 11 ton težki teleskop se nahaja 552 kilometrov nad nami, kjer potuje s hitrostjo 28 tisoč km/h. To pomeni, da Zemljo obkroži vsakih 97 minut. Vsak dan nam pošlje za 120 GB znanstvenih podatkov in s svojim ”sokoljim” očesom še naprej pomaga razumeti številne probleme v astrofiziki.
V tirnico okoli Zemlje ga je na današnji dan (24.4.1990) pred 25 leti odložil danes že upokojenec med raketoplani Otkriće, teleskop Hubble pa se je sam v orbito utiril dan kasneje (25.4.1990). Verjetno bi tam končal že prej, če se ne bi leta zatikalo pri denarju, preložitvi na kasnejši datum pa je botrovala tudi nesreča Challengerja. Kmalu po utirjenju so se sicer pokazali poporodni krči, saj je glavno zrcalo dostavljalo zamegljene slike. Vse ostalo od 1993, ko so to popravili, je zgodovina. Hubble namreč velja za najbolj produktiven znanstveni inštrument v zgodovini, zato ni čudno, da ga je Nasa označila za največji napredek v astronomiji po Galilejem teleskopu. In čeprav slovi zares častitljivi jubilej, ga še danes le redko kateri znanstveni inštrument prekaša. Planete in lune lahko bolje opazujejo le vesoljska plovila, ki so obiskala telesa, a jih Hubble prekaša zaradi periodičnost in dolžine opazovanja, ker to lahko ponudi precej globlji vpogled na celotno dogajanje.