Dolaze večeri kada opet možemo ležati nasred livade i gledati zvijezde pod blagim nebom. Kako bismo bili još uzbuđeniji zbog onoga što promatramo, vrijedi pročitati i prisjetiti se nekih činjenica o svemiru.
O vesolju vsako sekundo v zraku obvisi ogromno pitanja, na katera morda nikoli ne bomo vedeli odgovora. Vemo, da je enormno in prelepo, toda kako veliko v resnici je in kakšne lepote pravzaprav skriva? Danes za spremembo skočimo v vesolje in spoznajmo nekaj neverjetnih dejstev, ki jih bomo lahko pod zvezdnatim nebom povedali naprej.
1. Neverjetno hitre Nevtronske zvezde
Nevtronske zvezde so strnjene zvezde, ki imajo poleg neznanske gostote dve posebnosti, zaradi katerih jih lahko odkrijemo kljub temu, da so precej majhne (njihov premer namreč meri le od 10 do 15 kilometrov). Nevtronske zvezde, ki jim pravimo tudi degenerirane zvezde, se namreč zelo hitro sučejo okoli svoje osi. Takoj po rojstvu do 60-krat na sekundo, v posebnih okoliščinah pa tudi več kot 600-krat na sekundo. Znanstveniki predvidevajo, da so bile te male zvezde nekoč del velikanskih zvezd. Rodile so se ob eksploziji supernov, katerih sila je sprožila hitro vrtenje, zaradi katerega so lažje vidne.
2. Vesolju vlada popolna tišina
Zvočni valovi za potovanje potrebujejo medij. Ker v vesolju ni atmosfere, je to povsem miran. Kar malce strašljivo, kajne? Morda se sprašujete, kako se lahko potemtakem med seboj pogovarjajo astronavti. Na srečo imajo prav posebno radijsko zvezo, zato: Houston, problema ni!
3. V nam poznanem vesolju je nešteto zvezd
Da je v nam znanem vesolju nešteto zvezd, ve vsak. Nihče pa ne ve, koliko točno jih je. Tudi če bi jih šteli ali računali, ne bi izvedeli točnega števila. Še NASA lahko z gotovostjo potrdi le dejstvo, da je zvezd na milijarde.
4. Stopinje Apollovih astronavtov še ne bodo izginile
Jer Mjesec nima atmosfere, tam tudi ni vetra in vode ter s tem razžiranja, ki bi izbrisalo kakršne koli sledi Apollovih astronavtov. To pomeni, da bodo njihovi odtisi, sledi vesoljske ladje in drugega odvrženega materiala tam ostali nedotaknjeni zelo, zelo dolgo časa. Vendar pa tam ne bodo ostali za vedno. Luna ima namreč precej dinamično okolje, saj jo neprestano bombardirajo mikrometeoriti, kar pomeni, da poteka proces erozije, ki pa je zelo počasen, piše Space.
5. 99 odstotkov mase našega sončnega sistema predstavlja Sonce
Sunce, glavno telo našega osončja, je tako gosto, da zavzema neverjetnih 99 posto mase našega sončnega sistema. Je tudi izvir gravitacijskega polja, kar pomeni, da njegovo gravitacijsko polje sega po celem osončju. V zvezdni klasifikaciji Sonce, sodeč po elektromagnetnemu spektru, ki ga oddaja, uvrščajo med zvezde tipa G. To pomeni, da se vsako sekundo približno 600 milijonov ton vodika zlije v helij in okoli 4 milijone ton materije pretvori v energije kot njen stranski produkt. Takšen tip zvezde, kot je Sonce, pomeni tudi, da lahko, ko taka zvezda umre in postane rdeča velikanska krogla, Zemljo ovije in zbriše vse, kar je na njej. Toda skrbi niso potrebne, oddelek za astronomijo v Ohiu sporoča, da se to ne bo zgodilo še naslednjih pet milijard let.
6. Sonce proizvaja ogromno energije
Sonce vsako uro odda Zemlji več energije, kot jo ta porabi v enem letu. Kar malce zastrašujoče je, če vemo, da naša solarna tehnologija proizvede manj kot desetino enega odstotka svetovnega povpraševanja po energiji. To je posledica več dejavnikov, ugotavlja National Geographic, vključno s tem, da so za solarne panele potrebna zemljišča, da so ti v slabem vremenu in ponoči nepouzdan ter končno – da za namestitev panel potrebujemo izredno drago tehnologija. Kljub pomanjkljivostim se je uporaba sončne energije v zadnjih 15 letih povečevala za 20 odstotkov na leto.
7. Kovinska objekta v vesolju se medsebojno povežeta
Evropska vesoljska agencija piše o dejstvu, da se dva kovinska dela v vesolju medsebojno trajno povežeta, čemur pravimo tudi hladno “varjenje”. To pomeni, da se kosa enakega tipa kovine v vesolju zlepita za vedno, saj atomi posameznega kosa zaradi vakuuma v prostoru nikakor ne morejo “vedeti”, da pripadajo dvema in ne le enemu kosu kovine. Za običajno varjenje je sicer potrebna visoka temperatura, v vesolju pa kosa kovine zvari vakuum. Kovinski predmeti, ki jih izstrelimo iz Zemlje v vesolje, pa imajo na površini sloj oksidirane kovine, ki preprečuje to “hladno vez”.
8. Največji odkriti asteroid je ogromna vesoljska skala Ceres
Prvega januarja 1801 je Giuseppe Piazzi odkril objekt, za katerega je sprva mislil, da je nov komet, toda izkazalo se je, da gre za asteroid, koju su nazvali Ceres. Je največji odkriti asteroid doslej in ima od 900 do 1000 kilometrov premera, njegova površina pa bi se lahko primerjala z velikostjo Indije ili Argentina. Ker je tako ogromen, znanstveniki razmišljajo, da bi ga obravnavali kot majhen planet, čeprav ima vse lastnosti asteroida. The Guardian je zapisal, da je Ceres zanimanje vzbudil predvsem zaradi vode v obliki ledu, ki so jo opazili na njegovi površini. Vesoljsko plovilo brez posadke z imenom Dawn naj bi to vesoljsko skalo obiskalo do leta 2015.
