Pitate li se ikada o čemu vaš pas razmišlja? Što biste rekli da možete govoriti? Biti vlasnik psa je divna stvar, ali bilo bi još bolje kada bi naš ljubimac mogao govoriti. Mnogo je razloga zašto su psi čovjekov najbolji prijatelj, a veza između nas je lijepa i nekako neshvatljiva. Želite li još bolje upoznati svog psa i razumjeti neke njegove (karakteristične) osobine, pročitajte deset zanimljivih činjenica koje ne znate o svom psu.
1. Psi zavohajo in začutijo nevihto.
Ali ste že kdaj videli svojega psa, da se vede čudno brez razloga in nekaj ur kasneje bliska in grmi? To je namreč zato, ker psi zaznavajo vremenske spremembe pred ljudmi. S svojimi ušesi zaznajo grmenje še preden ga človeško uho ujame. In ne samo, da psi veliko bolje slišijo od nas, imajo tudi boljši občutek za vonj. Nos psa je tako zelo občutljiv, da zazna vonjave bistveno hitreje kot pa človeški nos. Psi pa so že po naravi veliko bolj občutljivi na vremenske spremembe kot pa ljudje.
2. Psi se rodijo slepi, gluhi in brez zob.
Mladički psa so res nemočni, ko pridejo na svet. Slepi, gluhi in brez zob, a tako dragoceni. V svojem prvem tednu življenja 90% dneva mladički prespijo, 20% dneva pa porabijo za hranjenje. Ne zmorejo še hoditi, zato mladički začnejo raziskovanje s plazenjem. Njihove oči se odprejo, ko so stari približno dva tedna. Dva do tri tedne potrebujejo tudi ušesa. Tako so prvi tedni življenja pasjega mladiča popolnoma odvisni od njihove mame. To je tudi razlog zakaj čakamo, preden lahko mladička odnesemo domov, na svoje.
3. Odtis pasjega nosu opravlja enako nalogo kot odtis človeškega prsta.
Tako kot se ljudje indentificiramo po odtisu prsta, tako se psi identificirajo z odtisom svojega nosu, smrčka. Odtis pasjega nosu je prav tako ednistven. Če pogledamo pozorno vidimo, da so tudi linije, ki tvorijo vzorec na pasjem nosu enake kot linije, ki tvorijo vzorec na našem prstu. Dosedanji način identifikacije psa je bila tačka, vendar so to metodo opustili, saj ni tako natančna kot odtis smrčka. Vsi rejci in trenerji psov zahtevajo, da se psa identificira s pomočjo odtisa njegovega nosu, v primeru da jih je potrebno zavarovati ali identificirati.
4. Psi moškega spola dvignejo svojo nogo v znak dominance.
Ne preseneča, da psi moškega spola radi kažejo prevlado. Mnogi ljudje vedo, da psi z lulanjem na nove kraje označijo svoje ozemlje. Ko dvignejo svojo nogo, omogočijo urinu, da širi še višje. To bo omogočilo, da bo vonj urina prisoten dlje, saj nekateri psi ne bodo zmogli te višine. Psi označijo svoj teritorij po plasteh. Bolj dominanten vonj psa ostane višje, manj dominaten pa spodaj. Manjši kot je torej pes, manj dominanten je na “lestivici lulanja”.
5. Center za vonj v možganih psa je štiridesetkrat večji kot pri človeku.
Psi se zanašajo na svoj vonj, tako namreč interpretirajo svet okoli sebe, podobno kot ljudje to počnemo s svojimi očmi. Čeprav je morda težko razumeti, naš pes skozi dan sprocesira enako količino informacij kot mi. Psi to storijo, da razumejo in spoznajo svojo okolico in to je tudi razlog zakaj veliko bolj navdušeno ovohavajo v novem okolju. Del možganov, ki je posvečen analiziranju vonjav pa je pri psu kar štiridesetkrat večji kot pri človeku.
ČITAJ VIŠE: Što naši ljubimci govore o nama?
6. Psi sanjajo.
Vsakdo, ki ima psa je že gotovo opazil, da pes v spanju velikokrat trza. Psi namreč sanjajo. In sanje psa so zelo podobe človeškim sanjam. Velikost psa pa lahko med drugim določi dolžino sanj. Večje pasme tako sanjajo na vsako uro za pet do deset minut. Majhne pasme pa sanjajo vsakih deset minut, sanje pa trajajo približno le minute. Mladički in starejši psi ponavadi sanjajo več kot psi, ki so nekje srednjih let. Čeprav psi spijo več, kot ljudje, se veliko lažje prebudijo. Psi imajo tako različne sanje, dobre in slabe. Če doživljajo nočno moro, ne se ustrašit. Ko se pes zbudi, bo lahko negotovo, vendar bo kmalu spoznal, da so vse to le sanje.
7. Mahanje z repkom je jezik zase.
Ljudje imamo napačno prepričanje – mahanje z repkom si namreč razlagamo kot razburjenost in srečo psa. Čeprav to lahko pomeni tudi to, še zdaleč ni vse: psi namreč mahajo z repkom tudi takrat, ko so prestrašeni ali negotovi. Pozorni moramo biti na to, kdaj pes maha z repkom, na kakšen način, v kakšni poziciji je repek in kako hitro maha. Kot katerikoli drugi jezik, ima tudi jezik psa svoj besednjak, ki ga moramo razumeti.
8. Psi se ne potijo na enakih mestih kot ljudje.
Psi se potijo, vendar ne na enakih mestih kot ljudje. Psi svoj znoj izločajo večinoma skozi blazinice na njihovih tačkah. Njihova koža in pazduhe namreč ne vsebujejo znojnic. Ko psi sopejo in hlastajo poskušajo iz telesa spraviti odvečno toploto, nikakor pa se tako ne potijo. Psi se potijo skozi aktivnosti, zato nekateri psi potrebujejo več rekreacije. Psi, kot so buldogi in mopsi, tvegajo pregrevanje zaradi težave s sopenjem, zato ti zahtevajo nekaj več pozornosti. Pomembno je, da svojega psa vključimo v aktivno gibanje, da se lahko pravilno poti, le previdni moramo biti.
9. Psi bolje razumejo govorico telesa kot besede.
Koliko od nas se je že pogovarjalo s psom kot s človekom? To je povsem običajno in niti ne tako čudno. Ljudje pač radi govorimo, problem je le v tem, da nas naše domače živali ne razumejo. Čeprav so psi sposobni razumeti nekaj ključnih besed kot so “piškotek”, “sprehod” ali “sedi”, bodo zelo težko razumeli verbalno komunikacijo. Psi hitreje opazijo našo telesno govorico. Če se bomo tako ob besedi “sedi” nagnili k psu je večja možnost, da nas bo naš štirinožni prijatelj razumel.
10. Psi potrebujejo strukturo in pravila.
Psi so kot otroci: potrebujejo strukturo in pravila. Psi morajo vedeti, kdo je vodja – če namreč ne bodo, nas pes nikoli ne bo poslušal. Včasih je težko malce bolj glasno postopiti z našim ljubkim prijateljem, a pes potrebuje discipline. Psi namreč ne razlikujejo izjeme od pravila. Če jim je dovoljeno, da skočijo na nas, ne bodo razumeli zakaj tega ne smejo početi, ko smo oblečeni v lepša oblačila. Psi bodo vedeli kaj je prav in narobe samo takrat, ko bomo mi zarisali jasno črto med sprejemljivim in nesprejemljivim.
