Še dva tedna in začel se bo "ta nori december". Vremenoslovci napovedujejo sneg do nižin, kadilci zunaj že smešno cepetajo in pihajo vsak dan bolj bele oblačke dima, obrazi ljudi se tudi že skrivajo globoko za ovratniki. Jaz pa čepim tukaj pred svojim računalnikom, premišljujem, .....
….. analiziram, načrtujem, kako preživeti še zadnji mesec in se tokrat čisto zares odpraviti nekam v tople kraje, kjer rastejo palme in z neba letijo kokosi.
Ne da bi se pritoževala, vem, da so nekateri že ugledali prve snežinke in jo je marsikomu že pošteno zagodlo, otroci pa že prepevajo tisto pesmico o zimi
zimi beli. Vem, da so se topli dnevi poslovili, vsaj za zdaj, in vem, da se bodo vrnili, ampak mene zebe … Zebe me, ko samo pomislim, da zunaj brije veter in je ledeno mraz. Nikakor se ne morem izmotati iz vseh odej, ki me obdajajo, nikakor ne morem sleči svojih toplih nogavic in svoje tople pižame. Vsa moja teorija o relativnosti mraza se postavi na glavo, ko zagledam svojo sestro v kratkih rokavih, brez tople jopice in nogavic.
#174 City Magazine – OD 18. NOVEMBRA DO 2. DECEMBRA بواسطة مجلة المدينة
Celotni uvodnik si preberite v tiskani izdaji #174.
