V teh dneh misli posvečam tisku. V to me bolj ali manj sili situacija, v kateri se tovrstni mediji nahajajo, pa tudi novica ali odkritje, da eden meni ljubših tiskanih medijev, britanski Shortlist, ne izhaja več.
Ponavadi si ga dobil v roke pri izhodu iz podzemne v Londonu … če si imel srečo. Da se je v zadnjih letih v tisku marsikaj spremenilo, da so revije nehali tiskati ali pa so te zmanjšale naklado oziroma pogostost izhajanja, ni nobena skrivnost. Ampak tisk še vedno ni izginil, le njegova vloga se spreminja. Časopisi, na primer, niso več temelj trženja. Za vraga, pa saj niti televizija ni! Ljudje imamo namreč več možnosti za dostop do novic in zabave kot kdajkoli prej in nešteto načinov, kako jih zaužiti. Smešno je (ali pa ironično), da tisk, t. i. »staromodni« izdelek trženja, dejansko postaja edinstven, hkrati pa je odličen in prefinjen način, kako razbiti kaos digitalnega oglaševanja.
V tisku je namreč nekaj človeškega in konkretnega. Spletne strani ne moremo postaviti na mizico v dnevni sobi ali jo nekomu dati v roke. Če želimo pokazati vrhunski dizajn, je tisk naš medij. Je absoluten. Je, kar je. Ni ga več mogoče spreminjati, deliti na koščke ali ga neskončno popravljati. Z njim se lažje povežemo z bralci in tako ustvarimo tiskano publikacijo, ki resnično ustreza njihovim potrebam.
Kar je staro, je znova novo. In v tem primeru lahko novo in staro sodelujeta na inovativne in močne načine!
لوسيا ماركو ،
محرر
الإنستقرام: lucymarko
البريد الإلكتروني: lucija.marko@citymagazine.si
