Predstavljajte si, da z najboljšim prijateljem načrtujete epsko potovanje. Vi poskrbite za avtomobil, gorivo in navigacijo, on pa obljubi, da bo prinesel vrhunski fotoaparat. Nato pa tik pred odhodom prijatelj ugotovi, da nima denarja, in se umakne. Boste potovanje odpovedali? Niti slučajno. Natanko to se je pravkar zgodilo v svetu vesoljske tehnologije, kjer je Evropska vesoljska agencija (ESA) ostala brez ključnega ameriškega instrumenta za misijo na Venero, a se je namesto stokanja odločila za tipično evropsko trmoglavost: naredili ga bomo sami in to še bolje.
Zaplet v vesoljski garaži: Ko Washington stisne pas
Ameriška vesoljska agencija NASA je zaradi proračunskih rezov v Washingtonu prisiljena odpovedati svoj prispevek k evropski orbiterski misiji EnVision. Američani bi morali prispevati ključni radar s sintetično odprtino (SAR), ki bi ga izdelali v znamenitem Jet Propulsion Laboratory v Kaliforniji. Ta instrument naj bi omogočil kartiranje površja Venere z do 10-krat višjo ločljivostjo od zadnje NASA radarne misije Magellan iz devetdesetih let prejšnjega stoletja.
Venera je namreč pravi kozmični pekel. Njeno površje nepredušno skriva debela plast strupenih oblakov iz žveplove kisline, zaradi česar so običajne optične kamere v orbiti popolnoma neuporabne. Edini način, da pogledamo pod to gosto zaveso in poiščemo znake aktivnega vulkanizma, je napreden radar. Ko so Američani ugotovili, da jim primanjkuje približno 200 milijonov evrov v primerjavi s prejšnjim proračunskim letom, so svoje mednarodne obveznosti preprosto vrgli čez krov.
Evropski inženirji prevzemajo vajeti
Namesto da bi v Parizu jokali nad usodo, so pri ESI zadevo hitro vzeli v svoje roke. Združeno kraljestvo in Italija sta že prejeli pogodbe za razvoj lastnega evropskega radarja, ki bo imel enake zmogljivosti. Znanstvenica misije EnVision, Anne Grete Straume-Lindner, je bila povsem jasna:
»Trenutno zaključujemo dogovor z NASA, vendar kaže, da radarja ne bodo mogli zagotoviti. Zato z polno paro nadaljujemo z evropsko rešitvijo.«
Cilj ostaja popolnoma enak: enake specifikacije, enaka znanost in enak prebojni vpogled v skrivnostni planet. Da bi evropskim ekipam dali dovolj časa za razvoj tega tehnološkega čuda, so izstrelitev z najnovejšo evropsko raketo Ariane 6 zamaknili le za eno leto – z leta 2031 na leto 2032.
