Glavni poslovni direktor Googla Philipp Schindler je med pogovorom z vlagatelji končno priznal tisto, kar so analitiki slutili že nekaj časa: posamezna poizvedba v načinu AI Mode podjetju prinese občutno manj prihodkov kot tradicionalno brskanje po spletu. Razlog je povsem preprost. V povzetkih umetne inteligence je manj prostora za sponzorirane povezave, oglasi, ki so tam prikazani, pa so za oglaševalce trenutno cenejši.
Kaj je torej Googlova genialna rešitev za luknjo v proračunu? Seveda tisto, kar Google obvlada najbolje: več oglasov. Podjetje je že napovedalo širitev oglasov v načinu AI Mode na mednarodne trge, v ZDA pa uvajajo tako imenovane večstopenjske oglase (»multi-turn ads«). To v praksi pomeni, da se bodo sponzorirane povezave sproti prilagajale in spreminjale z vsakim vašim naslednjim vprašanjem v klepetu z robotom. Izvršni direktor Sundar Pichai trdi, da uporabniki te oglase ocenjujejo kot izjemno koristne, a vsi vemo, kaj to pomeni za uporabniško izkušnjo: vaš pogovor z umetno inteligenco bo kmalu postal oglasni pano.
Dirka brez zavor: Milijarde letijo skozi okno
Kljub temu da novi iskalnik prinaša manj denarja na klik, Google ne namerava pritisniti na zavoro. Ravno nasprotno, stopalko za plin so pohodili do konca. Podjetje beleži negativen denarni tok v višini neverjetnih -9,06 milijarde dolarjev, kar je neposredna posledica brutalnih vlaganj v infrastrukturo za umetno inteligenco. Samo v enem četrtletju so za kapitalske naložbe namenili 51,4 milijarde dolarjev.
Za celotno leto 2026 načrtujejo med 195 in 205 milijardami dolarjev izdatkov, za leto 2027 pa napovedujejo investicije, ki bodo presegle astronomskih 300 milijard dolarjev. Edina svetla točka ostaja Googlov oddelek v oblaku, ki je z več kot 30 milijardami dolarjev prihodkov presegel pričakovanja, predvsem po zaslugi neštetih zagonskih podjetij, ki najemajo Googlovo računsko moč za treniranje lastnih modelov. Toda ta podjetja preživlja predvsem tvegani kapital, in če se ta pipa zapre, bo Google ostal s tisoči dragih strežnikov in precej manjšo bazo naročnikov.
Inovatorska dilema
Google se je znašel v klasični inovatorski dilemi, ki jo je sam zakuhal. Dolga leta so nas navajali na čist in preprost vmesnik, kjer smo z enim klikom našli rešitev, medtem ko so nam nevsiljivo zaračunavali vstopnino. Zdaj, ko so v paniki pred konkurenco celoten splet preuredili v klepetalnik Gemini, ugotavljajo, da umetna inteligenca kuri elektriko in milijarde dolarjev kot reaktivni motor, nazaj pa vrača drobiž. Njihov odgovor – preplaviti klepete z novimi, še bolj vsiljivimi oglasi – je predvidljiv, a hkrati precej obupan poskus reševanja dobičkonosnosti.
Uporabniki nismo neumni. Ko klepetalnik postane tržnica, kjer ti robot med razlago fizikalnega pojava ponuja popust za sesalnik, čarovnija tehnologije izgine. Bojim se, da bo Google v lovu za 300 milijardami vloženega kapitala uničil tisto zadnjo stvar, zaradi katere smo ga sploh imeli radi: občutek, da nam dejansko želi dati pravilen odgovor, ne pa zgolj tistega, ki ga je nekdo plačal.