Google v okviru projekta Suncatcher razvija orbitalno omrežje satelitov, ki bodo delovali kot pravi podatkovni centri na stalno sončno energijo.
2
Orbitalne strežnike bodo poganjali Googlovi namenski procesorji TPU za učenje in izvajanje modelov umetne inteligence, kot je DeepMind Gemma.
3
Za prevoz strežnikov v sončno sinhrono orbito v začetku leta 2029 je Google izbral raketo New Glenn podjetja Blue Origin Jeffa Bezosa.
4
Prvi poskusni modul v velikosti hladilnika je v vesolje poletel oktobra 2026 z raketo SpaceX Transporter-18 za testiranje vpliva kozmičnega sevanja.
5
Eden največjih tehničnih izzivov projekta je hlajenje procesorjev v vakuumu, kar bodo reševali izključno s toplotnim sevanjem prek velikih radiatorjev.
Oglasno sporočilo
Če ste mislili, da so podatkovni centri na Zemlji zgolj gigantske, dolgočasne betonske kocke, ki požrejo več elektrike kot manjša evropska država in oddajajo dovolj toplote za ogrevanje celotne soseske, imate povsem prav. Google pa je očitno prišel do zaključka, da je naš planet postal preprosto pretesen. Rešitev? Pošljimo strežnike tja, kjer sonce sije neprekinjeno in kjer sosedje ne bodo pisali pritožb zaradi hrupa ventilatorjev – v vesolje.
Podatkovni centri na sončni pogon: Projekt Suncatcher
Ko je Elon Musk v orbito poslal na tisoče satelitov Starlink, so se mnogi spraševali, zakaj se tega ni kdo spomnil že prej. Internet iz vesolja deluje brezhibno ne glede na to, ali ste na sredi Sahare ali na samotnem jadranskem otoku. Toda Google ne želi le prenašati podatkov. Google želi v orbiti računati. Projekt se imenuje Project Suncatcher, njegov cilj pa je postaviti orbitalno omrežje satelitov z zmogljivostmi pravih podatkovnih centrov.
V brezzračnem prostoru je namreč na voljo nekaj, za kar se zemeljska energetska podjetja pulijo: neomejena, stalna in popolnoma brezplačna sončna energija. Brez oblakov, brez noči in brez birokratskih dovoljenj za postavitev sončnih elektrarn na kmetijskih zemljiščih. Vsak načrtovani satelit bo v bistvu lebdeča strežniška omara z računsko močjo celotnega sodobnega strežniškega regala, opremljenega z Googlovimi namenskimi procesorji TPU (Tensor Processing Unit), ustvarjenimi izključno za učenje in poganjanje modelov umetne inteligence.
Zavezništvo velikanov: Google izbral Jeffa Bezosa
Pri tem podvigu je morda najbolj ironičen preobrat v sami vesoljski tekmi. Google je za glavno transportno sredstvo svojih orbitalnih možganov izbral raketo New Glenn, ki jo razvija podjetje Blue Origin milijarderja Jeffa Bezosa. Velikanska raketa naj bi prve elemente sistema v sončno sinhrono orbito ponesla v prvem četrtletju leta 2029.
Foto: Blue Origin
Seveda se takšen skok v neznano ne zgodi čez noč. Google se je priprave lotil z metodo poskusov in napak. Prvi poskusni modul – naprava v velikosti običajnega gospodinjskega hladilnika s štirimi procesorji TPU – je že poletel v orbito, ironično na raketi Muskovih tekmecev prek misije SpaceX Transporter-18 oktobra 2026. Cilj tega enoletnega preizkusa je ugotoviti, kako se silicijevi čipi obnašajo pod vplivom kozmičnega sevanja in ekstremnih temperaturnih nihanj, medtem ko prežvekujejo odprtokodne modele, kot je Googlov DeepMind Gemma.
Foto: Blue Origin
Naslednji korak vključuje izstrelitev dveh novih satelitov, katerih edina naloga bo testiranje medsebojne laserske komunikacije z izjemno visoko pasovno širino. Brez svetlobno hitre povezave med posameznimi orbitalnimi vozlišči celotna ideja o vesoljskem superračunalniku namreč pade v vodo hitreje kot star dizelski motor brez olja.
Foto: Blue Origin
Tehnični izzivi: Hlajenje tam, kjer ni zraka
Mnogi tehnološki navdušenci se upravičeno sprašujejo, kako namerava Google hladiti procesorje, ki že na Zemlji zahtevajo zapletene tekočinske hladilne sisteme. V vesolju je sicer mrzlo, a brezzračni prostor je odličen toplotni izolator – vakuum onemogoča prevajanje toplote prek zraka, kar pomeni, da je odvajanje odvečne toplotne energije mogoče izključno s toplotnim sevanjem prek velikanskih radiatorjev. Inženirski izziv je gigantski, a če komu uspe združiti fiziko termodinamike z ambicijo neomejenega kapitala, so to fantje iz Silicijeve doline.
Nosilna raketa: Blue Origin New Glenn
Predvideni začetek izstrelitev: prvo četrtletje 2029
Namenska strojna oprema: Googlovi procesorji TPU za strojno učenje
Komunikacija med sateliti: optične laserske povezave visoke hitrosti
Vir napajanja: fotovoltaični paneli v stalni sončni svetlobi
Zaključek in osebno mnenje
Priznam, zamisel, da bi naša vsakodnevna neumna vprašanja spletnemu iskalniku obdeloval satelit, ki z bliskovito hitrostjo kroži okoli planeta in se napaja s čisto sončno svetlobo, zveni naravnost fantastično. To je tista pristna, malce nora znanstvena fantastika, ob kateri tehnološki zanesenjak v meni začne navdušeno ploskati. Google in Blue Origin sta napovedala revolucijo, ki presega zgolj zemeljske omejitve elektroenergetskih omrežij.
Seveda pa celotna operacija ne bo poceni. Uradnih številk nihče ne razkriva, a govorimo o stotinah milijonov, če ne milijardah evrov vloženega kapitala v infrastrukturo, ki je ne morete popraviti s preprostim obiskom tehnika z izvijačem v roki. Če se satelit pokvari, postane le zelo drag kos vesoljskih smeti. Kljub temu je to neizogiben korak naprej, če želimo pravo digitalno prihodnost brez uničevanja zemeljskih virov.
Kdaj je načrtovana izstrelitev prvih elementov sistema v orbito?
Začetek izstrelitev prvih elementov sistema z raketo Blue Origin New Glenn je predviden v prvem četrtletju leta 2029.
Kako se bodo orbitalni podatkovni centri napajali in hladili v vesolju?
Napajali se bodo z neomejeno sončno energijo prek fotovoltaičnih panelov. Hlajenje pa bo zaradi brezzračnega prostora potekalo izključno s toplotnim sevanjem prek velikanskih radiatorjev.
S katero raketo in opremo bo Google izvedel projekt Suncatcher?
Glavno transportno sredstvo bo raketa New Glenn podjetja Blue Origin. Posamezni sateliti pa bodo opremljeni z Googlovimi namenskimi procesorji TPU, namenjenimi učenju in poganjanju modelov umetne inteligence.
Debata v živo·3 odzivov·3 FAQ·0 komentarjev
Za pošiljanje se brezplačno prijavite — vnos vam shranimo