Vajeni smo marsičesa: ekscentričnih milijarderjev, pretiranih obljub o avtonomni vožnji in grafičnih kartic, ki stanejo več kot spodoben rabljen avtomobil. Vendar to, kar se trenutno odvija okoli tehnološkega giganta Nvidia, presega scenarije najbolj divjih hollywoodskih trilerjev iz časov hladne vojne.
Kalifornijsko pravosodje odpira Pandorino skrinjico
Kalifornijski generalni tožilec Rob Bonta je podjetju Nvidia vročil uradni sodni poziv za predložitev dokumentacije. Predmet preiskave je vprašanje, ki v Washingtonu že dolgo povzroča nespečnost: ali so najnaprednejši polprevodniški čipi podjetja kljub strogim ameriškim sankcijam in omejitvam prek posrednikov končali v rokah kitajskih oblasti.

Po besedah tožilca ravnanje podjetja in njegovega nekdanjega vodstva odpira resna opozorila, zlasti glede vprašanja, ali je Nvidia prikrivala tveganja in zavajala lastne vlagatelje. »Nvidia se nahaja v zapletenem mednarodnem položaju, a temeljna načela korporativnega prava so jasna: podjetja ne smejo zavajati svojih vlagateljev,« je bil neposreden Bonta.
Vohunske intrige in zlom legende
Preiskava prihaja le teden dni po šokantnem odstopu soustanovitelja in dolgoletnega prvega moža podjetja, Jensena Huanga. Človek v ikonični usnjeni jakni, ki je Nvidio iz proizvajalca igričarskih grafičnih kartic preoblikoval v najpomembnejšega igralca na področju umetne inteligence, je moral odstopiti po razkritju zunajzakonskih afer. Med njimi najbolj izstopa razmerje z žensko po imenu Alice Huang, ki jo obveščevalne službe sumijo vohunjenja za Kitajsko.
Alice Huang je povezana s singapurskim podjetjem Megaspeed, ki je v zadnjih letih od Nvidie kupilo za skoraj 5 milijard dolarjev strojne opreme in naprednih čipov. Oblasti preiskujejo, ali je bil Megaspeed le preusmerjevalna postaja za tihotapljenje prepovedane strojne opreme v Peking. Medtem ko podjetje trdi, da posluje zakonito in da je Huangova že zapustila njihove vrste, tožilci ugotavljajo tudi, ali so na Kitajsko romale zaupne tehnološke informacije.















