Nvidia je predstavila nekaj, kar zveni kot ime novega pralnega praška – Nvidia Alpamayo. A gre za prvo umetno inteligenco za avtonomno vožnjo, ki ne le sledi pravilom, ampak dejansko razmišlja. Pustite to na jeziku za trenutek. Avto bo "razmišljal" o svojem naslednjem dejanju. To pomeni, da bo imel povprečen nov avtomobil na cesti kmalu višji IQ od povprečnega udeleženca v prometu. In kar je najbolj strašljivo – verjetno bo imel tudi več etike.
Stvar je sledeča: Jensen Huang, izvršni direktor Nvidie in človek, ki nosi usnjene jakne bolje kot večina rock zvezd, je z nasmeškom na obrazu povedal brutalno resnico. V novi enačbi avtomobilizma je mogočni Mercedes-Benz degradiran na raven “aplikacije” na njihovem čipu. Zaradi njihove Nvidia Alpamayo umetno inteligenčne rešitve. A razumete, kaj to pomeni za industrijo? Ponos nemškega inženiringa, simbol statusa, zaradi katerega se na Balkanu prodajajo ledvice in jemljejo krediti za tri generacije, je nenadoma na nivoju Candy Crush sage na vašem pametnem telefonu.
Realnost je surova: Strojna oprema (možgani) je Nvidijina, pamet (software – Nvidia Alpamayo) je Nvidijina, Mercedes pa prispeva… no, udobno usnje na sedežih, ambientno osvetlitev in tisto bleščečo zvezdo na pokrovu motorja. Kot sem cinično napovedoval že nekaj časa: evropska avtoindustrija postaja zgolj prestižni izdelovalec pločevine za ameriške računalniške gigante. Če to ni streznitev za Wolfsburg, Stuttgart in München, potem ne vem, kaj je.
Ampak genialnost – ali pa popolna norost – te nove tehnologije se skriva v detajlih delovanja. Kako torej ta “Nvidia Alpamayo” (ali natančneje, Nvidijin end-to-end generativni AI model) dejansko deluje in zakaj je to takšen kvantni preskok?
Do sedaj so avtonomni sistemi delovali na podlagi ročno napisanih pravil: “Če vidiš rdečo luč, ustav.” “Če vidiš pešca, zaviraj.” To je super, dokler se ne zgodi nekaj nepredvidljivega – recimo krava na avtocesti ali pijan kolesar v krožišču. Nvidijin novi pristop “sistemske rešitve” – Nvidia AlphaMo – pa temelji na generativni umetni inteligenci. Sistem se ne uči pravil, ampak se uči vožnje z opazovanjem milijonov ur videoposnetkov resničnih situacij. Podobno kot se ChatGPT uči jezika z branjem interneta, se ta AI uči “jezika prometa” z gledanjem ceste. In zadeva je že ravita in v produkcijski fazi.
Sistem “vidi” sliko s kamere in neposredno “generira” napoved naslednjega dejanja – zasuka volana ali pritiska na zavoro. Avto dejansko razvije intuicijo. Ker pa nihče pri zdravi pameti ne zaupa popolnoma stvari, ki se uči sama (upravičeno, poglejte samo najstnike za volanom), so pri Nvidii zraven namontirali še “klasični AV stack” kot varovalko. Imamo torej dva sistema. Eden je genialen, drzen in kreativen umetnik vožnje, drugi pa je ziheraški birokrat, ki preverja vsako njegovo potezo, da ne bi povozil sosedove mačke. To je dobesedno edina “velika koalicija” na svetu, ki bo dejansko delovala učinkovito.
Kaj to pomeni za prihodnost? V roku desetih let to ne bo več dodatna oprema za bogate. Ta tehnologija bo postala standard, tako kot so danes ABS zavore ali zračne blazine. Vsak nov avtomobil, ki bo zapeljal s tekočega traku čez desetletje, bo v osnovi superračunalnik na kolesih, ki ga poganja AI. Vožnja brez te asistence bo postala družbeno nesprejemljiva, kot je danes kajenje na letalu.
