Če bi Karlu Benzu ob rojstvu avtomobila nekdo prišepnil, da bo njegova srebrna zvezda stoletje in pol kasneje postala diplomatsko bojišče med Washingtonom in Pekingom, bi verjetno le zamahnil z roko in dolil še nekaj litrov vnetljivega bencina v svoj motorni trikolesnik. Toda svet se je spremenil. Danes se avtomobilski prestiž ne meri več zgolj v uglajenosti dvanajstvaljnikov ali vonju ročno obdelanega usnja, temveč v megabajtih podatkov, polprevodnikih in zapletenih delniških knjigah. Prav tam pa je Mercedes-Benz trčil ob zid ameriške geopolitične realnosti.
Posebni odbor ameriškega predstavniškega doma za strateško tekmovanje s Kitajsko je v Stuttgart poslal pismo, ki bolj spominja na hladnovojni ultimat kot na običajno poslovno poizvedbo. Predsednik odbora John Moolenaar in vidni demokratski kongresnik Ro Khanna sta vodstvu nemškega velikana postavila strog rok. Do 1. decembra morata predsednik uprave skupine Ola Källenius in prvi mož Mercedes-Benz North America Jason Hoff odgovoriti na približno dva ducata neprijetnih vprašanj o kitajskih solastnikih, deljenju tehnologije in varnosti podatkov.

Skoraj dvajset odstotkov kitajske krvi pod pokrovom motorja
Kaj je tako zelo vznemirilo ameriške zakonodajalce, da so začeli preiskovati ikono nemškega inženiringa? Odgovor leži v lastniški strukturi. Kitajska državna skupina BAIC Group ima v lasti skoraj 10 odstotkov delnic nemškega proizvajalca, približno enak delež pa obvladuje tudi Li Shufu, vplivni ustanovitelj in prvi mož avtomobilskega velikana Geely. Skupaj to pomeni skoraj 20-odstotni kitajski lastniški delež, kar je po ocenah ameriških preiskovalcev ob upoštevanju udeležbe na skupščinah dovolj za približno tretjino glasovalnih pravic.
»Ta lastniški pomislek je še toliko večji zaradi specifične narave teh delničarjev ter operativnega vpliva, ki ga očitno izvajajo nad vašim podjetjem,« so v svojem dopisu ostro zapisali ameriški kongresniki.
V Washingtonu so namreč zaskrbljeni, da bi lahko uradni Peking prek teh povezav vplival na strateške odločitve nemškega velikana, dobil vpogled v raziskave in razvoj ter prek nameščenih sistemov dostopal do podatkov ameriških voznikov. Odbor poleg tega preiskuje tehnološka partnerstva, ki jih ima Mercedes-Benz s kitajskimi tehnološkimi podjetji, kot so razvijalec lidarjev Hesai, tehnološki gigant Tencent in specialist za avtonomno vožnjo Momenta.
Zakon, ki bi lahko potegnil črto pri 15 odstotkih
Preiskava se ne dogaja v pravnem vakuumu. V ameriškem senatu je odbor za trgovino že poleti potrdil osnutek zakonodaje, po kateri bi podjetjem z več kot 15-odstotnim deležem kapitala iz geopolitično tveganih držav – med katerimi je na prvem mestu prav Kitajska – preprosto prepovedali prodajo povezanih vozil na ameriškem trgu. Če bi ta prag obveljal brez izjem, bi Mercedes-Benz s svojimi skoraj 20 odstotki padel naravnost v prepovedano območje.















