Medtem ko strogi predpisi avtomobilski svet vztrajno potiskajo v elektrifikacijo in je vonj po neosvinčenem bencinu že deloval obsojen na zgodovino, je iz Detroita prihrumel zvok, ki spominja na premikajočo se tektonsko ploščo. Ford Mustang V8 se ne predaja. Še več – Ford je uradno sporočil, da bo raje pisal mastne čeke svoji konkurenci za emisijske kupone, kot da bi iz ponudbe umaknil svoj legendarni osemvaljnik.
Celotna drama se tokrat ne odvija v Bruslju, temveč na drugem koncu planeta – v Avstraliji. Tamkajšnje oblasti so uvedle neusmiljen standard učinkovitosti novih vozil (NVES), ki določa vse strožje povprečne emisije CO2 za celotno floto posameznega proizvajalca. Pravila igre so preprosta: kdor preseže dovoljene izpuste, se sooči z orjaškimi finančnimi kaznimi ali pa kupi emisijske dobropise od tistih tekmecev, ki prodajajo dovolj električnih vozil. Za Ford, katerega prodajne stebre predstavljajo dizelski orjaki, kot sta poltovornjak Ranger in SUV Everest, poleg njiju pa še brezkompromisni bencinski Ford Mustang, je to pomenilo resen glavobol. Rešitev? Raje plačati, kot uničiti dušo avtomobila.

Preračunljiv upor proti birokratskemu diktatu
Direktor trženja pri Ford Australia, Ambrose Henderson, je potrdil tisto, kar so si vsi pravi bencinski zanesenjaki potiho želeli slišati. Doseganje okoljskih ciljev je zanj izziv celotnega portfelja in ne razlog, da bi ukinjali posamezne ikone. Ford bo svojo emisijsko bilanco poskušal uravnotežiti z novimi elektrificiranimi modeli, a če bo na koncu leta še vedno zmanjkalo nekaj gramov CO2, bodo preprosto segli v žep in odkupili kupone od drugih proizvajalcev. Gre za čudovito ironijo sodobnega kapitalizma: Ford bo plačeval denar konkurentom, da lahko ljubiteljem hitrosti še naprej prodaja avtomobil, ki bencin srka z enakim užitkom kot nekdaj.
»Emisijska skladnost je vprašanje upravljanja celotnega portfelja in nikakor ne razlog, da bi se odpovedali avtomobilom z bogato dediščino.« – Ambrose Henderson, Ford Australia
Mustang je preprosto preveč pomemben za identiteto znamke, da bi ga žrtvovali na oltarju zelenih tabel v Excelu. Henderson sicer priznava, da bodo novi okoljski standardi vplivali na končno ceno avtomobila, vendar kupci športnih kupejev niso ljudje, ki bi kupovali avto zgolj s kalkulatorjem v roki. Kupujejo čustva, zvok in tisti neprecenljivi sunek v hrbet, ko se odpre vseh osem sesalnih grl.

Motorizacija, ki kljubuje moderni histeriji
Kaj varujejo za vsako ceno? Pod dolgim motornim pokrovom bije srce četrte generacije atmosferskega 5,0-litrskega motorja Coyote V8. V nabrušeni različici Ford Mustang Dark Horse ta naravno dihajoči stroj razvije do 373 kW (507 KM) in 567 Nm navora. Moč se prenaša izključno na zadnji par koles prek natančnega šeststopenjskega ročnega menjalnika Tremec ali desetstopenjskega samodejnega menjalnika. Rezultat te mehanike je pospešek od 0 do 100 km/h v približno 4,4 sekunde in elektronsko omejena končna hitrost 250 km/h.

Tudi v Evropi, kjer so ekološki predpisi še bistveno bolj rigorozni, je Ford moral sprejeti nekaj kompromisov. Zaradi strogih emisijskih dušilcev je moč evropskega Mustanga nekoliko zmanjšana na 328 kW (440 KM) in 540 Nm navora, a pomembno je dejstvo, da je preživel. Evropska zgodba je še bolj bizarna: po tem, ko je Ford na stari celini brez milosti pokopal legendarne modele Ka, Fiesta, Mondeo in nazadnje še Focus, je Mustang ostal dobesedno edini klasični osebni avtomobil z modrim ovalom v prodajnih salonih. Obenem so pred časom ukinili štirivaljni motor EcoBoost, kar pomeni, da lahko Mustanga kupite zgolj in samo z mogočnim motorjem V8.













