Sodobni avtomobilski svet je postal neznosno zapleten, sterilen in pošteno rečeno – pregrešno drag. Če danes vstopite v salon po povprečnega poltovornjaka, vas pričaka pošast z maso treh ton, opremljena z zasloni v velikosti domačega televizorja, masažnimi sedeži in ceno, ob kateri bi moral povprečen obrtnik zastaviti obe ledvici ter hišo svoje tašče. Toda ravno v trenutku, ko smo že skoraj obupali nad zdravim razumom, se je iz prahu zgodovine dvignilo ime, ki je nekoč definiralo ameriško motorizacijo: REO. In njihova obljuba ne bi mogla biti bolj osvežujoča.
Teksaško zagonsko podjetje, ki nosi ponosno dediščino znamke REO Motor Car Company – tiste, ki jo je davnega leta 1905 ustanovil legendarni Ransom Eli Olds in nam kasneje dala ikonični Speed Wagon –, je predstavilo družino modelov REO Runabout. Gre za trojček preprostih, neuničljivih terencev, ki se požvižgajo na modne muhe in se vračajo k tistemu, kar terensko vozilo mora biti: neuničljivo delovno orodje z začetno ceno pičlih 21.500 ameriških dolarjev, kar v evropski denarni valuti pomeni približno 20.000 evrov.
Tri karoserije, ena neuničljiva mehanika
Namesto da bi izumljali toplo vodo z zapletenimi električnimi arhitekturami in samovozečimi algoritmi, so inženirji pri REO ubrali pot, ki bi jo z odobravanjem pospremil vsak mehanik stare šole. Vsi trije modeli – delovni T4X, potniški poltovornjak T4C in šestsedežni SUV S4C – si delijo popolnoma enako osnovo. Od prednjega odbijača do B-stebrička so avtomobili povsem identični, kar pomeni radikalno znižanje proizvodnih stroškov in otročje lahko popravilo.
Pod prepoznavno oglato pločevino, ki jo je pomagal oblikovati priznani Frank Stephenson, se skriva klasična jeklena letvasta šasija s togo medosno razdaljo natanko 303,8 centimetra (119,6 palca). Pogon? Brez turbin, brez hibridnih baterij, ki bi se pregrevale v pesku. Pod motornim pokrovom prede vzdolžno nameščen atmosferski bencinski štirivaljnik, povezan s šeststopenjskim ročnim menjalnikom, priklopljivim štirikolesnim pogonom in neuničljivima togima premama spredaj in zadaj. To je recept, ki preživi apokalipso.
Od grobega delovnega platoja do šestsedežnega terenca
Vsaka izpeljanka nagovarja točno določen profil voznika, ki mu je mar za uporabnost in ne za bahavost pred lokalno kavarno:













