Med neurjem vsak instinktivno poišče streho nad glavo. Problem je, da je drevo najnevarnejše zavetje, ki ga lahko izberete.
Strela ne udari naključno. Udari v točke, ki izpolnjujejo določene fizikalne pogoje – visoke, izolirane objekte, ki stojijo na prevodnih tleh ali so obdani z vlago.
Drevo med nevihto izpolnjuje vse te pogoje hkrati. Je visoko, stoječe na prevodnih tleh, polno vlage in pogosto najvišji objekt v okolici. Ko strela zadene drevo, električni tok steče po deblu navzdol, vstopi v tla in se razširja radialno stran od debla v premeru do deset metrov.
Vsak, ki stoji pod drevesom ali v njegovi bližini, je del tega prevodnega kroga. Vsako leto po svetu umrejo ljudje, ki so se med nevihto zatekli ravno tja, kamor ne bi smeli.
Foto: Pexels
Zakaj je drevo nevarna past
Drevo med nevihto ni le nevarna tarča – je past, ki se zapre brez opozorila. Električni tok, ki steče po mokrem drevesu, se razlije pod zemljo v obliki krogle. Temu pojavu pravimo napetost koraka.
Če stojite blizu debla in sta vaši nogi na različni razdalji od njega, teče električni tok med njima skozi vaše telo.
Poleg tega mokra skorja debla prevaja tok po celotni površini in lahko povzroči električni oblok, ki skoči na osebo, ki se debla dotika ali stoji tik ob njem.
Kje poiskati zavetje v zunanjem prostoru
Če ste ujeti na prostem in do trdne stavbe ne morete pravočasno, sledite pravilom. Poiščite najnižjo točko v okolici – kotlino, graben ali ugrez v terenu.
Nikoli ne stojte na hribu, griču ali odprtem polju. Če ste v gozdu, se umaknite med najnižje drevje in se usedite na suho podlago čim dlje od katerega koli debla. Ne uležite selegajte na mokra tla, ker vlažna zemlja prevaja električni tok.
Pojdite v počep, nogi skupaj, roke na kolenih, glava navzdol. Ta položaj minimizira površino telesa, ki je v stiku s tlemi.
