Predstavljajte si svet, v katerem jutranji sprehod po gozdu ne diši več po svežem borovju, temveč po sterilni bolnišnični sobi. Ne, to ni scenarij za nov hollywoodski katastrofični film, ampak umetniški projekt, o katerem trenutno govori ves estetski in ekološki svet. Danski umetnik Rune Bosse je živa drevesa postavil naravnost v prozorne kapsule in jih priklopil na aparate za ohranjanje življenja.
Če smo se v zadnjih desetletjih česa naučili, je to dejstvo, da je narava izjemno potrpežljiva. Vsaj dokler ne postane jasno, da smo jo pripeljali do roba izčrpanosti. Danski vizualni umetnik Rune Bosse, ki je svoje znanje med drugim izpopolnjeval na prestižnem inštitutu pod vodstvom slavnega Olafurja Eliassona, se je odločil preizkusiti naše dojemanje naravnega sveta z odmevno instalacijo. V svojem projektu z naslovom Lungetræ oziroma Lung Trees je živa drevesa dobesedno priklopil na medicinsko opremo za ohranjanje življenja.
Ko zelena pljuča pristanejo na intenzivni negi
Zamiseln koncept, ki je bil predstavljen v Danskem centru za arhitekturo v Kopenhagnu ter v berlinski galeriji Neue Nationalgalerie, združuje naravne elemente z neizprosnim tehnološkim sistemom. Drevesa skupaj z delom gozdnih tal stojijo znotraj prozornih struktur iz plastičnih membran in kovinskih okvirjev. Naprave za predvajanje dihanja oziroma respiratorji v rednih časovnih presledkih vpihujejo zrak v te zaprte mehurčke, zaradi česar se plastična membrana sanjsko dviga in spušča. Rezultat? Vizualni učinek neizmernih, mehanskih pljuč, ki oprijemljivo prikazujejo sicer neviden proces izmenjave plinov med rastlino in njenim okoljem.
Celotna postavitev na prvi pogled spominja na improviziran rastlinjak, vendar pa prisotnost strojne opreme in sintetične osvetlitve ustvarja bistveno bolj vznemirljivo atmosfero. Veja za vejo se razteza proti umetnim svetilkam, korenine pa so ujete v kontroliranem okolju, kar obiskovalca pusti v stanju estetskega in etičnega šoka.
Obrnjena perspektiva naravnega cikla
Metafora gozdov kot pljuč našega planeta ni nova. Od osnovnošolskih klopi dalje poslušamo o tem, kako drevesa s fotosintezo absorbirajo ogljikov dioksid in nam velikodušno podarjajo kisik. Vendar pa Rune Bosse v svojem delu to razmerje popolnoma obrne na glavo. Postavlja nam neugodno vprašanje: kaj se zgodi, ko naravni sistemi, od katerih je odvisno človeško preživetje, sami postanejo odvisni od naše tehnologije?
Instalacija prikazuje prihodnost, v kateri so naravni procesi ujeti v zanko tehnološke odvisnosti. Brez strojev narava ne diha več, brez narave pa ne moremo dihati mi.
