V kampanji za novo serijo Xiaomi 17T, katere osrednje sporočilo je Kralj detajlov, v ospredje stopa Daša Kogoj, ustvarjalka za znamko Daša’s Pottery. Njen svet je tih, topel in otipljiv. To je svet gline, rok, počasnega nastajanja, mehke naravne svetlobe in predmetov, ki niso ustvarjeni za trenutek, ampak za vsakdan.
Daša’s Pottery je zgodba o ročno izdelani keramiki, ki v prostor ne prinaša le uporabnih predmetov, temveč občutek miru, topline in povezanosti s trenutkom. Skodelica ni samo skodelica. Krožnik ni samo krožnik. Vsak kos nosi sled rok, časa, potrpežljivosti in ustvarjalnega procesa, ki ga ni mogoče prehiteti.
»Daša’s Pottery je zgodba o ročno izdelani keramiki, ki v vsakdan prinaša toplino, lepoto in občutek povezanosti s trenutkom,« pravi Daša.
Foto: Peter Irman
Prav zato se njen ustvarjalni svet naravno povezuje s serijo Xiaomi 17T Pro, ustvarjeno za tiste trenutke, v katerih je pomembno videti več. Ne samo oblike, ampak teksturo. Ne samo predmeta, ampak občutek. Ne samo končnega izdelka, ampak pot, po kateri je nastal.
Ko roke prvič srečajo glino
Daša se dobro spomni trenutka, ko je prvič začutila, da je glina material, skozi katerega se lahko izrazi. To se ni zgodilo skozi veliko idejo ali popoln načrt, ampak skozi dotik. Ko je prvič oblikovala kos z lastnimi rokami, je začutila, da glina zvesto sledi njenemu občutku, pritisku, ritmu in nameri.
Foto: Peter Irman
V tem je nekaj skoraj meditativnega. Glina ni material, ki bi mu lahko ukazoval. Z njo moraš sodelovati. Včasih se prepusti, včasih se upre, včasih preseneti. Prav ta mehkoba in nepredvidljivost jo še danes najbolj privlačita.
»Pri delu z glino me še danes najbolj privlači njena mehkoba, nepredvidljivost in sposobnost, da iz preprostega materiala nastane nekaj trajnega in uporabnega,« pove Daša.
To je ena najlepših lastnosti keramike. Začne se kot nekaj povsem osnovnega, skoraj zemeljskega. Kepa gline. Malo vode. Roke. Vreteno. Potem pa se počasi, z zbranostjo in potrpežljivostjo, začne rojevati forma. Najprej negotova, nato vse bolj jasna. Iz materiala, ki se zdi na začetku mehak in minljiv, nastane predmet, ki lahko ostane z nami leta.
Foto: Peter Irman
Lepota počasnega ustvarjanja
Dašin ustvarjalni slog je minimalističen, organski in topel. V njem ni ostrih gest ali nepotrebnega pretiravanja. Njeni izdelki govorijo tiho, a ostanejo v prostoru. Njihova moč je v naravnih oblikah, nežnih teksturah, občutku ravnotežja in detajlih, ki jih morda ne opazimo takoj, vendar jih začutimo, ko predmet primemo v roke.
Pri keramiki je ravno ta stik s predmetom nekaj posebnega. Fotografija lahko pokaže obliko, barvo in svetlobo, toda pravi občutek se zgodi v dlani. Kako se rob skodelice dotakne ustnic. Kako teža krožnika sede v roko. Kako glazura odseva svetlobo. Kako majhna nepopolnost spomni, da predmet ni nastal v tovarni, ampak v rokah človeka.
Foto: Peter Irman
»Verjamem, da je najlepši predmet tisti, ki ga z veseljem uporabljamo vsak dan,« pravi Daša.
To je misel, ki lepo opiše njeno delo. Njena keramika ni ustvarjena zato, da bi ostala nedotaknjena na polici. Ustvarjena je za jutranjo kavo, počasno nedeljsko kosilo, čaj ob večeru, najljubšo sladico ali majhen ritual, ki dnevu doda nekaj mehkobe.
V svetu, kjer je vse hitro, zamenljivo in pogosto brezosebno, ročno izdelan predmet prinese nekaj drugega. Prisotnost. Občutek, da je nekdo zanj porabil čas. Da ni nastal mimogrede. Da ima svojo zgodbo.
Glina nas uči potrpežljivosti
Delo z glino zahteva veliko potrpežljivosti. V procesu ni bližnjic. Vsak kos potrebuje svoj čas: oblikovanje, sušenje, obdelavo, prvo žganje, glaziranje, drugo žganje. Med enim in drugim korakom je veliko čakanja, veliko negotovosti in veliko zaupanja v proces.
Foto: Peter Irman
Glina nas uči, da lepih stvari ni mogoče prehitevati
To je stavek, ki presega keramiko. V njem je skoraj življenjska filozofija. Včasih morajo stvari nastajati počasi, da dobijo pravo obliko. Včasih je treba počakati, da se material posuši, da se ideja umiri, da roka najde pravi občutek. In včasih šele na koncu, ko se peč odpre, vidiš, kaj je zares nastalo.
Prav odpiranje peči je za Dašo eden najlepših trenutkov v celotnem procesu. Takrat prvič zagleda končni rezultat. Barve, teksture in glazure se pokažejo v svoji pravi podobi. Nekateri kosi presenetijo. Nekateri postanejo še lepši, kot si jih je predstavljala. Nekateri jo naučijo nekaj novega.
Detajli, ki ustvarijo dušo predmeta
Pri ročno izdelani keramiki detajli naredijo največjo razliko. Oblika roba. Ravnotežje proporcev. Debelina stene. Tekstura površine. Barva glazure. Majhna sled prsta. Občutek, ki ga kos pusti v roki.
»V keramiki prav detajli ustvarijo razliko med lepim predmetom in kosom, ki ima dušo,« pove Daša. In prav tukaj se slogan Kralj detajlov najlepše poveže z njenim delom. Ker pri ročnem ustvarjanju detajli niso dodatek. So dokaz časa, znanja in pozornosti ustvarjalca. V njih ostane vidno vse, kar se je dogajalo med nastajanjem: pritisk rok, počasno oblikovanje, izbira glazure, spoštovanje materiala in občutek za ravnotežje.
Foto: Peter Irman
Daša pravi, da ročno izdelan izdelek nosi sled rok, časa in pozornosti, vložene v njegov nastanek. Prav ta sled mu daje osebnost. Ne gre za popolnost v industrijskem smislu, ampak za avtentičnost. Za toplino. Za majhne nepravilnosti, zaradi katerih je kos edinstven.
