Nogometni svet je doživel trenutek, ki so se ga vsi privrženci športa potihoma bali, a vedeli, da bo neizogibno prišel. Lionel Messi, človek, ki je z žogo videti kot čarovnik v svetovnem pokalu elegantnosti, je prek Instagrama uradno potrdil, da zapušča argentinsko reprezentanco. In ker živimo v dobi, ko se največje življenjske prelomnice objavijo z estetiko družbenih omrežij, je to storil s fotografijo ročno napisanega pisma. Konec je nekega obdobja, a k sreči imamo na voljo filmski arhiv, ki bo njegovo čarovnijo ohranil za vedno.
Zapis, ki je zadel naravnost v srce
Kapetan svetovnih prvakov je pri svojih 39 letih skrbno odmeril trenutek za slovo. Fotografija strani iz beležnice, napisana v španščini, je razkrila globoko osebno zgodbo. Posebno težo daje drobna podrobnost v opombi: Messi je besedilo zavezujoče zapisal že 21. julija, dva dni po finalu svetovnega prvenstva 2026, kjer je Argentina morala priznati premoč Španiji. Objavil pa ga je šele kasneje, po tragični izgubi očeta in dolgoletnega menedžerja Jorgeja Messija, ki je umrl 8. avgusta v bolnišnici v Rosariju pri 68 letih.
V svojem čustvenem zapisu se je zahvalil navijačem za dve desetletji nepozabnih trenutkov, priznal, da slovo boli, ter dodal, da prostor prepušča mlajšim igralcem, ki si zaslužijo svojo priložnost. Dal je vse, kar je imel, številke za njim pa bo izjemno težko preseči. V 203 nastopih za reprezentančno vrsto je dosegel neverjetnih 124 golov, s čimer ostaja najboljši strelec v zgodovini južnoameriškega nogometa. Nastopil je na šestih svetovnih prvenstvih, leta 2021 prekinil 28-letno sušo s trofejo Copa América, uspeh ponovil leta 2024, leta 2022 v Katarju pa Argentini prinesel tretji naslov svetovnega prvaka.
Je to res dokončni adijo ali le premor?
Preden obrišete solze v najbolj fin svileni robček, velja spomniti na majhno podrobnost iz preteklosti. Messi se je iz reprezentance enkrat že umaknil — leta 2016, po treh zaporednih porazih v finalih velikih tekmovanj. Takratna odločitev ni trajala dolgo, epilog pa vsi dobro poznamo: šest let kasneje je v Katarju poljubil zlati pokal. Zato ima tudi to slovo, čeprav deluje zelo dokončno, majhno opombo v svoji lastni zgodovini. Morda ga v živo res ne bomo več gledali v sinje modrem dresu, a to še ne pomeni, da je nogometne romantike nepreklicno konec.
