Veste, včasih so bili najstniški dnevi preprosti. Bili so polni odrgnjenih kolen, skrivaj prebranih revij in telefonarjenja s stacionarnega telefona v dnevni sobi, kjer so starši slišali vsako vašo besedo. Danes? Danes imajo štirinajstletniki v žepu superračunalnike, ki distribuirajo neprekinjen tok dopamina, sovražnega govora in popolnoma nerealnih lepotnih standardov. Francoski predsednik Emmanuel Macron se je odločil, da ima tega dovolj.
V svojem pismu predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen je Macron uradno pozval k sprejetju nove vseevropske zakonodaje, ki bi otrokom, mlajšim od 15 let, popolnoma prepovedala dostop do platform družbenih omrežij. Po njegovem mnenju je prišel trenutek, ko samoregulacija velikih tehnoloških gigantov ne deluje več, parcialni ukrepi posameznih držav pa ustvarjajo le luknjičast digitalni zid.
Francija je sicer poskušala zadevo rešiti na domačem terenu, vendar je tamkajšnji ustavni svet pred predvideno uveljavitvijo zakonodaje preprečil izvajanje nacionalnega zakona. Namesto da bi Macron vrgel puško v koruzo, se je odločil za klasično napoleonsko strategijo: če ne gre doma, spremenimo pravila za celotno celino. Kot pravi sam predsednik: "Verjamem, da je postalo ključno z novim evropskim zakonodajnim besedilom poenotiti prepoved dostopa do platform družbenih omrežij za otroke, mlajše od 15 let, z namenom zaščite vseh otrok v Uniji."
Evropa na razpotju: Avstralski scenarij proti skandinavskemu liberalizmu
Misel na prepoved družbenih omrežij za mladostnike ni nastala v političnem vakuumu. Avstralija je že lani sprejela pionirsko zakonodajo, ki resno omejuje dostop najmlajšim do digitalnih platform, s čimer je sprožila domina učinek po celem svetu. Zaskrbljenost nad duševnim zdravjem mladih, porastom anksioznosti in spletnega vrstniškega nasilja je dosegla vrelišče v številnih evropskih prestolnicah.
Vendar pa Evropa glede tega vprašanja ostaja močno razdeljena:
- Zastopniki stroge regulacije: Države na čelu s Francijo trdijo, da so algoritmi oblikovani tako agresivno, da mladostniški možgani preprosto nimajo razvitih obrambnih mehanizmov pred odvisnostjo.
- Skandinavski pragmatiki: Švedska, Danska in druge severne države zagovarjajo stališče, da mora vzgoja ostati v rokah staršev in ne države ter da je digitalna pismenost boljša rešitev kot popolna blokada.
- Kompromis Evropske komisije: Ursula von der Leyen je že nakazala bolj postopen pristop, kjer bi bili otroci do 13. leta podvrženi strogo nadzorovanemu dostopu, po 13. letu pa bi se omejitve postopoma sproščale.
Macron ta kompromis zavrača kot premalo odločen. Trdi, da je meja 15 let tista psihološka prelomnica, kjer otroci pridobijo dovolj zrelosti za spopadanje z usodnimi pastmi digitalnega sveta.
Tehnični in politični izzivi: Je digitalno gilotino sploh mogoče izvesti?
Kot velik ljubitelj tehnologije in dobrega inženiringa moram postaviti povsem preprosto vprašanje: kako zaboga namerava Bruselj to izvesti v praksi? Najstniki so namreč tisti, ki so si izmislili zaobhajanje varnostnih nastavitev. Če trinajstletniku postavite digitalni zid, bo v petih minutah namestil VPN, spremenil datume rojstva na profilu ali uporabim očetovo identifikacijo.
Za resnično uveljavitev takšnega zakona bi EU morala ustvariti univerzalen in izjemno strog sistem preverjanja starosti, kar pa nemudoma odpira nova vprašanja o zasebnosti podatkov vseh državljanov EU. Ali res želimo tehnološkim podjetjem ali vladam pošiljati svoje osebne izkaznice samo zato, da lahko odpremo aplikacijo za kratke video posnetke?
Poleg tega ne smemo spregledati političnega konteksta. Emmanuel Macron se nahaja v zadnjem letu svojega predsedniškega mandata pred volitvami leta 2027. S tem močnim stanjem želi pustiti trajen pečat v Bruslju, medtem ko se na domačem terenu sooča s političnimi frakcijami in težavnimi proračunskimi pogajanji, ki utegnejo otežiti sprejetje nove francoske različice zakona.
Kaj je prav in kaj preveč ...
Priznajmo si: družbena omrežja v trenutni obliki so postala digitalni ekvivalent hitre prehrane za možgane – poceni, nezdrava in izjemno zasvojljiva. Ko so avtomobili postajali vse hitrejši, nismo prepovedali vožnje, temveč smo uvedli varnostne pasove, zračne blazine in vozniška dovoljenja. Morda je čas, da podobno varnostno opremo uvedemo tudi na področju interneta.
Osebno sem razdvojen. Po eni strani sovražim prekomerno državno regulacijo in idejo, da Bruselj igra vlogo naše vzgojiteljice. Po drugi strani pa vsak dan vidim generacijo mladih, ki namesto resničnega sveta opazuje življenje skozi šestpalčni zaslon, medtem ko algoritmi v ozadju kujejo dobičke na račun njihove samopodobe. Macronova pobuda bo nedvomno naletela na ogromen odpor tehnoloških gigantov, ki se bodo borili za svoje najmlajše uporabnike, a sama razprava je več kot dobrodošla. Kdaj točno bo zakon zaživel in ali bo sploh prestal evropsko birokratsko sito, ostaja odprto vprašanje – pregovori bodo zagotovo trajali še mesece. Kakšno pa je vaše mnenje? Bi podprli popolno prepoved TikToka in Instagrama za mlajše od 15 let ali naj vzgoja ostane izključno v rokah staršev? Zapišite svoje misli v komentarjih!
