RAW Ring, konceptualni pametni prstan podjetja RAW, naj bi pomagal graditi zaupanje v odnosih z analiziranjem biometričnih podatkov partnerjev – v realnem času. Čeprav na papirju zveni kot orodje za globlje razumevanje in večjo čustveno povezanost, skeptiki opozarjajo: gre morda bolj za digitalizirano ljubosumje kot pa za tehnološko podprto zvestobo.
Foto: Raw Ring App
Ljubezen, 21. stoletje kliče – in hoče tvoj srčni utrip
Predstavljajte si to sceno: vaš partner gre zvečer »samo na pivo z Miho«, a vi opazite, da vaš pametni prstan utripa v čudno živahno rožnati barvi. Ne, ne gre za znak slabega piva. Gre za to, da je srčni utrip vašega partnerja sumljivo povišan. In temperatura tudi. Morda je samo razburljiva tekma… ali pa je Miha kar privlačno ime?
V resnici RAW Ring obljublja več kot le nadzor srčnega utripa. Govorimo o napravici, ki meri vaš glas, ton, gibanje in telesno temperaturo, potem pa z vso to čarovnijo nahrani AI, ki izpljune: »Vznemirjenost zaznana. Lokacija: dnevna soba. Partner: ni vi.« Uff.
Tehnološki Tinder za paranoične romantike
Podjetje RAW, znano po istoimenski aplikaciji za zmenkarije brez filtrov (dobesedno – uporabniki morajo pošiljati surove, nefiltrirane selfije), očitno verjame, da je iskrenost še vedno kul. A zdaj gredo korak dlje – ne gre več za to, da se pokažeš brez filtra. Zdaj moraš biti tudi brez skrivnosti. Čustveno.
RAW Ring je zamišljen kot nekakšen digitalni zarotniški simbol: ti meni zaupaš, jaz pa ti dovolim vpogled v moje hormone. Na papirju zveni ganljivo. V praksi? Bolj kot epizoda »Black Mirror: Parter Tracker Edition«.
Foto: Raw Ring App
Naprava, ki ve več o vaših čustvih kot vi sami
RAW Ring naj bi uporabljal “dual-level AI” – kar pomeni, da ena umetna pamet deluje lokalno (na napravi), druga pa nekje v oblaku razmišlja, če je vaš stres morda res le posledica prekratkih nogavic. Gre za popoln koktajl biometrične analize, kjer umetna inteligenca ločuje med vadbo, vzburjenostjo in – recimo – paniko pred obiskom tašče.
A vprašanje ostaja: ali res želimo, da naprave razumejo več o našem telesu in počutju kot mi? In še huje – da te podatke delijo z našim partnerjem? Znanost je morda pripravljena, a so na to pripravljeni tudi pari, ki že zdaj ne zaupajo partnerju s telefonom brez PIN-a?
