Pove vam, da ima težave z zaupanjem zaradi bivše. Da mu je težko pokazati čustva, ker je imel težko otroštvo. Da ni pripravljen na zvezo, ampak z vami je drugače. Slišite izziv. Ne opozorila, ne rdečih zastavic. Slišite le - potrebuje me. Lahko ga popravim. Pokazala mu bom, kako je lahko ljubezen lepa. To je sindrom rešiteljice.
Sindrom rešiteljice – ta vzorec je pogostejši, kot bi si mislili. Ženske, ki sicer v življenju uspešno sprejemajo odločitve in postavljajo meje, vstopajo v odnose z moškimi, ki so čustveno nedosegljivi, nezreli ali preprosto niso pripravljeni na resno zvezo.
Ne gre za pomanjkanje inteligence ali samospoštovanja. Gre za globoko zasidran vzorec, ki izvira iz prepričanja, da je ljubezen nekaj, kar mora zaslužiti skozi trud in požrtvovalnost.

Foto: Pexels
Ljubezen kot projekt
Rešiteljice ne iščejo partnerjev. Iščejo projekte. Moški z nerešenimi travmami, s kompleksi, z emotivno nedostopnostjo postanejo izziv, ki ga je treba rešiti. Njena logika je, če ga lahko spremenim, bo to dokaz, da sem dovolj. Dovolj vredna, dovolj posebna, dovolj ljubljena. Če se bo zaradi mene spremenil, bo to pomenilo, da sem bila prava.
Problem je v tem, da ljudje niso projekti. Ne morete popraviti nekoga, ki ne želi biti popravljen. Ne morete nadomestiti terapije z ljubeznijo. Ne morete napolniti čustvene praznine, ki jo je v drugem ustvarila njegova preteklost. To ni v vaši moči. In prav to nenehno prizadevanje vas izčrpava do točke, ko ne veste več, kdo sploh ste.

Foto: Pexels
Začaran krog priznanja
Vsaka majhna sprememba postane za vas zmaga. Ko prvič pove, da vas ima rad. Ko se prvič odpre. Ko prvič ostane čez noč in se ne izmuzne zjutraj. To doživite kot napredek, kot potrditev, da vaš trud ni zaman. Ampak ti trenutki niso stalni. Med njimi so tedni ali meseci čustvene nedostopnosti, odpovedi, razočaranj. Vi pa čakate na naslednji majhen znak, da se nekaj premika.
Delujete po principu občasnega zadovoljstva, ki je eden najmočnejših psiholoških mehanizmov odvisnosti. Ker ne veste, kdaj bo prišla naslednja nagrada, ostajate. Prepričujete se, da še malo truda, še malo razumevanja, še malo potrpežljivosti, in vse bo v redu.









