Luna bo po napovedi zakrila več kot 84 odstotkov Sončeve ploskve. Datum si velja zapisati v koledar – in pravočasno poiskati primerna zaščitna očala.
V sredo, 12. avgusta 2026, bomo tudi iz Slovenije lahko opazovali izrazit delni Sončev mrk. Po podatkih, ki jih je objavil Prirodoslovni muzej Slovenije, bo Luna zakrila več kot 84 odstotkov Sončeve ploskve. Nebo bo tako za nekaj časa postalo oder enega najbolj impresivnih naravnih pojavov – brez vstopnic, VIP-lože in neprijetno drage penine.
Če bo vreme sodelovalo, nas čaka prizor, ob katerem bodo tudi najbolj zvesti gledalci telefonskih zaslonov za trenutek pogledali navzgor.
Kaj se bo zgodilo 12. avgusta 2026?
Sončev mrk nastane, ko se Luna pomakne med Zemljo in Sonce ter z našega zornega kota prekrije del Sončeve ploskve. Ker Slovenija ne bo ležala na območju popolnega mrka, bomo opazovali delni Sončev mrk.
Toda izraz »delni« je tokrat nekoliko skromen. Če bo Luna res zakrila več kot 84 odstotkov vidne Sončeve ploskve, bo ostal viden le ozek, močno svetleč del Sonca. Svetloba v okolici se lahko opazno spremeni, pokrajina pa za nekaj časa dobi nenavadno, skoraj filmsko vzdušje.
Natančna stopnja zakritosti in čas posameznih faz mrka se bosta nekoliko razlikovala glede na kraj opazovanja, zato je pred dogodkom priporočljivo preveriti lokalne astronomske podatke. V Sloveniji se bo delni Sončev mrk 12. avgusta 2026 začel približno okoli 19.25, največjo fazo pa bomo opazovali okoli 20.10, tik pred sončnim zahodom. Natančen čas se bo glede na kraj razlikoval za nekaj minut, zato bo za opazovanje nujen odprt pogled proti zahodnemu obzorju. Popolni Sončev mrk bo medtem viden v ozkem pasu čez Grenlandijo, zahodno Islandijo ter severno in severovzhodno Španijo, vključno z deli Balearskih otokov.
Foto: Envato
Zakaj bo ta Sončev mrk tako poseben?
Visoka stopnja zakritosti pomeni, da bo pojav bistveno izrazitejši od običajnega delnega mrka, pri katerem Luna zgolj »odgrizne« manjši košček Sonca. Tokrat bo nebesna koreografija precej ambicioznejša.
Kljub temu se dan ne bo povsem spremenil v noč. Popolna tema nastopi le na ozkem območju popolnega Sončevega mrka, kjer Luna za kratek čas v celoti prekrije Sonce. V Sloveniji bomo ostali zunaj tega pasu, vendar bo prizor zaradi več kot 84-odstotne zakritosti še vedno izjemno fotogeničen in vreden načrtnega opazovanja.
Kako varno opazovati Sončev mrk?
Tudi kadar je zakrita velika večina Sonca, neposredno gledanje brez ustrezne zaščite ni varno. Preostali vidni del Sončeve ploskve je še vedno dovolj močan, da lahko poškoduje oči. Navadna sončna očala pri tem ne pomagajo – ne glede na to, kako velika, temna ali milansko elegantna so.
