Ljubezen je veliko preprostejša, ko si mlad. Zdi se nam, da je povsod, in v tistem času se veliko naučimo o sebi. Ob izkušnjah rastemo kakor tudi naši pogledi, prepričanja in standardi.
Če v tem času ne najdemo nekoga, s katerim bomo se starali in se skupaj spreminjali v isto smer, bo, ko bomo starejši, to težje in bolj zapleteno. Kajti, zahteve postajajo z zrelostjo bolj kompleksne in postajamo veliko bolj občutljivi in manj pripravljeni tolerirati, kar nas moti, ter se prilagajati zahtevam ljubezni.
Težje se zaljubimo. In ko se ter odnos propade, je to preboleti še težje, kot se zaljubiti. Zakaj ljubezen ne postane lažja, ko postanemo pametnejši, zrelejši in samostojnejši? To bi bilo smiselno. A dogaja se ravno nasprotno. Bolj, ko smo pripravljeni stvari poenostaviti, bolj stremimo k bistvenim vrednotam in težje jih je najti.
Ko prerastete najstniško ljubezen, se marsikaj spremeni. Foto: Andrey Zvyagintsev / Unsplash
Kemija ni več dovolj, da bi nam pomagala preboleti pomanjkljivosti, toksične vidike odnosa, pomanjkljivosti in neumnosti partnerja. Starejši, kot smo, bolj smo izbirčni, saj so naši standardi višji. Vemo, kaj se zgodi, ko ne izbiramo in na to ne moremo več pristati. Ni nam dovolj, da delujeta en ali dva vidika odnosa želimo imeti vse v zadostnih količinah.
