Ljudje že tisočletja mrzlično iščemo legendarni vodnjak mladosti. Babilonski kralji so pili bizarne zvarke, srednjeveški alkimisti so poskušali zlato pretvoriti v eliksir življenja, sodobni tehnološki mogotci iz Silicijeve doline pa si v žile vbrizgavajo krmilne beljakovine in trošijo milijone za nenavadne terapije. A medtem ko so se ljudje mučili z lastno domišljijo, je na prizorišče stopila umetna inteligenca, v nekaj sekundah prečesala tisoče celičnih podatkov in nam sporočila: »Uredila bom to namesto vas.«
V prestižni znanstveni reviji Nature Biotechnology je bila nedavno objavljena študija podjetja Insilico Medicine, ki razkriva, da bi njihovo novo zdravilo, imenovano rentosertib, lahko predstavljalo prvi resen korak k pojemanju biološkega staranja. In ne, to ni plod tradicionalnega dela tisočih raziskovalcev v belih haljah z mikrokapalkami, temveč rezultat naprednih algoritmov, ki so samostojno analizirali in oblikovali molekularne strukture.
Od pljučnih bolezni do digitalnega časovnega stroja
Zgodba se je pravzaprav začela precej bolj prizemljeno in praktično. Ekipa pri podjetju Insilico Medicine prvotno sploh ni načrtovala izuma tablete za večnost ali eliksirja nepremagljivosti. Njihov primarni cilj je bil razviti učinkovito zdravilo za paciente, ki trpijo za hudimi, kroničnimi pljučnimi boleznimi. Vendar pa je umetna inteligenca pri oblikovanju molekule rentosertib opazila nekaj fascinantnega: biološki procesi, ki povzročajo propadanje pljučnega tkiva, so tesno povezani s splošnimi mehanizmi biološkega staranja celotnega organizma.
V klinično raziskavo so vključili 42 udeležencev v okviru 12-tedenskega preizkusa. Rezultati so presenetili celo največje optimiste:
- Pacienti, ki so prejemali rentosertib, so v 12 tednih pokazali merljivo zmanjšanje svoje biološke starosti.
- Udeleženci v placebo skupini ter tisti brez terapije so se pričakovano starali naprej ali pa je njihova biološka starost ostala povsem nespremenjena.
Za merjenje tega pojava so znanstveniki uporabili tako imenovane ure staranja. To seveda niso ure, ki jih nosite na zapestju in vam merijo korake ali utrip, temveč izjemno zapleteni algoritmi umetne inteligence. Ti analitiki preučujejo biomarkerje v krvi, fiziološke podatke in druge biološke parametre ter izračunajo dejansko obrabljenost vašega telesa v primerjavi s koledarsko starostjo.
Digitalne ure staranja: Znanstveni preboj ali zgolj statistični trik?
Podjetje je delovanje zdravila testiralo na kar šestih različnih urah staranja in pri prav vseh zabeležilo pozitiven ter statistično pomemben odmik. Najzgodnejše različice teh orodij spremljajo metilacijo DNK (kemične spremembe na genetskem zapisu), medtem ko novejši modeli analizirajo proteomiko oziroma nivoje beljakovin v krvi, ki nakazujejo tveganje za nastanek bolezni, povezanih s starostjo.
A kot vsaka dobra tehnološka zgodba ima tudi ta svoj cinični preobrat. Številni neodvisni strokovnjaki opozarjajo, da biološke ure še zdaleč niso univerzalno sprejeto ali popolno merilo zdravja. Če na starodobnem avtomobilu zavrtite števec kilometrov nazaj, ima motor pod pokrovom še vedno za sabo pol milijona kilometrov obrabe. Podobno opozarjajo zdravniki: prisilno zniževanje določenih biomarkerjev bi lahko v določenih primerih celo motilo naravne obrambne in regenerativne mehanizme telesa.
Bomo kmalu kupovali mladost v lekarni?
Bodimo povsem iskreni in realni: rentosertib je v tem trenutku še svetlobna leta oddaljen od tega, da bi ga lahko kupili na recept v lokalni lekarni, kaj šele naročili preko spleta. Preden bo katerakoli stroga regulatorna agencija to molekulo uradno odobrila za splošno upočasnjevanje staranja, bo moralo preteči še ogromno vode in opravljenih bo moralo biti na tisoče dodatnih obsežnih kliničnih testov. Zdravstveni organi staranja nemara sploh še ne obravnavajo kot bolezen, kar pomeni, da je pot do odobritve še toliko bolj trnova.
Kaj pa cena in dostopnost? V tej zgodnji fazi je natančno številko nemogoče napovedati, a če bo zdravilo kdaj resnično prišlo na trg kot prvovrstna terapija proti staranju, računajte, da bo cena na začetku zelo visoka. Kljub upravičeni skeptičnosti pa je izjemno fascinantno gledati, kako umetna inteligenca odpira vrata, ki so bila za človeštvo zaprta celotno zgodovino.
Če mi algoritmi v prihodnosti ponudijo priložnost, da pri osemdesetih še vedno brez bolečin v hrbtu uživam v hitri vožnji s kabrioletom, bom prva stopila v vrsto.
