Giorgio Armani je danes umrl v starosti 91 let. V modnem svetu se vrstijo pokloni, modna hiša pa je sporočila, da bo v Milanu odprla žalno sobo za javnost, pogreb pa bo zaseben. V zadnjih mesecih je imel zdravstvene težave in je junija prvič v petih desetletjih izpustil milanske modne revije svoje znamke.
V trenutku, ko je novica zaokrožila, so se oglasili njegovi večni ambasadorji. Julia Roberts je na družbenih omrežjih delila spomin in srček, italijanska premierka Giorgia Meloni pa ga je označila za ikono italijanskega talenta – dokaz, da je Giorgio Armani presegel modne kroje in postal kulturni simbol. Armani Group je napovedala javno žalno sobo v Milanu konec tedna, zasebni pogreb pa v ponedeljek.
Od Piacenze do modne renesanse suita
Giorgio Armani se je rodil v Piacenzi. Najprej je poskusil z medicino, a je fakulteto zapustil in se zaposlil kot dekorater izložb ter kasneje kot nabavnik v znameniti milanski veleblagovnici La Rinascente. Nato je prešel k Ninu Cerrutiju, kjer je začel oblikovati moška oblačila in se uveljavil kot mojster mehkega suita. Leta 1975 je s partnerjem Sergiom Galeottijem ustanovil lastno znamko v Milanu – začel z moško linijo, nato pa hitro razširil imperij na ženske kolekcije, dodatke, dišave in interier.
Tiha revolucija: ko obleka šepeta, ne kriči
Njegova estetika je bila manifest “tihega luksuza”: mehke rame, fluidne linije, toni, ki ne tekmujejo s prostorom, temveč ga kultivirajo. V osemdesetih je s svojimi ženskim kostimi ponudil udobno, elegantno alternativo rigidni “power” opravi, medtem ko je Richard Gere v filmu American Gigolo nosil suknjič, ki je poslovno oblačenje spremenil v filmsko mitologijo. Vse to je Armani vpisal v kolektivni spomin – ne kot trend, temveč kot način življenja.
Imperij Giorgio Armani, ki je ostal samosvoj
Armani je bil redkost med velikimi imeni: do zadnjega je ostal izključni lastnik svoje skupine, zavezane neodvisnosti in milanski identiteti. Skupina je v nedavnem poslovnem letu ustvarila približno 2,3 milijarde evrov prihodkov, kar jo umešča med največje zasebne modne hiše. A številke so bile pri Armaniju vedno v službi ideje: večni minimalizem, natančnost in zvestoba italijanskemu rokodelstvu.
