Ste kdaj med vikend igro tenisa ali spremljanjem prestižnega turnirja pomislili, zakaj ima odpiranje nove embalaže teniških žogic tako nepogrešljiv in zadovoljiv zvok ter svež vonj? Medtem ko nogometne, košarkarske in odbojkarske žoge preprosto ležijo na trgovskih policah v običajnih škatlah ali mrežah, teniške kroglice uživajo pravi luksuz neprodušno zaprte embalaže pod pritiskom. Preden znova stopite na igrišče, spoznajte zabavno fiziko in eleganco, ki se skriva za tem teniškim ritualom.
Foto: Wilson
Zgodba o pritisku in pop-top embalaži
Tenis je šport sloga, natančnosti in vrhunske estetike, zato ni presenetljivo, da imajo tudi njegove žogice prav poseben obravnavni tretma. Obstajata dve glavni vrsti žogic: tiste pod pritiskom in tiste brez njega. Prav te prve, zahtevajo embalažo, ki po videzu spominja na pločevinko osvežilne pijače.
Normalen zračni pritisk v okolici znaša približno 14,7 psi, v notranjosti klasične teniške žogice pa vlada pritisk med 27 in 29 psi. Ko žogica po silovitem udarcu zadane lopar ali trdo podlago igrišča, ta stisnjeni zrak potisne gumijasto lupino nazaj in ustvari tisti popolni, dinamični odskok. Brez visoke ravni notranjega pritiska bi bila žogica le žalostna, mehka krogla brez prave energije in odzivnosti.
Zakaj žogica neprekinjeno pušča zrak?
Tukaj pa se pojavi fizikalni izziv, ki ga teniški proizvajalci rešujejo že skoraj sto let. Gumijasto jedro teniške žogice je porozno. Skozi drobcene pore v gumi zrak počasi, a nezadržno uhaja v okolico. Za razliko od košarkarske ali nogometne žoge teniška žogica nima ventila, skozi katerega bi jo lahko preprosto napihnili s kolesarsko tlačilko in iglo.
Če bi teniške žogice pod pritiskom pakirali v navadne kartonske škatle, bi že na dolgi poti iz tovarne do športne trgovine izgubile svoj optimalni odskok. Igralci bi morali pred nakupom vsako žogico stiskati med prsti in ugibati, ali je še uporabna. Zato so proizvajalci našli genialno rešitev: žogice zaprejo v pločevinko, v katero vbrizgajo zrak pod enakim pritiskom, kot je v njihovi notranjosti. Ker sta pritiska izenačena, zrak nima prav nobenega razloga, da bi ubežal skozi gumo.
Foto: Wilson
Od konzerv za sardine do sodobne plastike
Morda se sliši kot sodobni tehnološki luksuz, a teniške pločevinke imajo izjemno zanimivo zgodovino:
V osemdesetih letih 19. stoletja so teniške žogice prodajali v preprostih papirnatih vrečkah ali kartonskih škatlah. Podjetje Pennsylvania Rubber Company (danes znano pod imenom Penn) je konec dvajsetih let 20. stoletja predstavilo kovinske konzervčke s ključkom, ki so se odpirale podobno kot konzervirane sardine.
Po pomanjkanju kovin med drugo svetovno vojno so se v petdesetih letih pojavili pokrovčki za večkratno zapiranje, leta 1972 priročni potegni pokrovi (pop-top), v osemdesetih pa plastične embalaže, ki jih uporabljamo danes.
Zvočni efekt in neizprosna ura svežine
Tisti prepoznavni zvočni pisk ob odpiranju pločevinke je pravzaprav trenutek, ko se visok pritisk iz notranjosti pločevinke v trenutku izenači z zunanjim zrakom. Neodprta pločevinka lahko ohrani žogice v vrhunski formi od šestih mesecev do dveh let. Vendar pozor: takoj ko odprete embalažo, se ura neizprosno izteka.
Profesionalci na turnirjih za Grand slam zamenjajo žogice po vsakih devetih igrah, saj močni udarci zmehčajo kosmato filcano prevleko in povzročijo postopno izgubo pritiska. Rekreativni igralci lahko z odprto embalažo uživajo še nekaj tednov, preden žogice postanejo preveč lene za resno igro.
Zelena prihodnost teniških kroglic
Ker plastične embalaže ustvarjajo veliko odpadkov, športna industrija pospešeno razvija okolju prijaznejše rešitve. Na trgu so vedno bolj priljubljene inovativne žogice brez pritiska, kot je model Wilson Triniti, ki svoj dinamičen odskok dolgujejo gostejši gumijasti steni in se prodajajo v kartonskih škatlah, ki jih je mogoče v celoti reciklirati. Tako lahko uživate v igri z vrhunskim slogom in brez občutka krivde do narave!
Galerija
Ekskluzivni vpogled
03Slik
Klikni na fotografijo za celozaslonski pogled in podrobnosti.
