Naučil si me, da ne potrebujem nikogar za srečo. Pozabil pa si me naučiti, kako biti srečna brez tebe.
Poznaš ta občutek? Zjutraj se zbudiš in za trenutek pozabiš, da osebe ni več poleg tebe. Ali pa vzameš telefon, da ji poveš novico, potem pa se spomniš, da …. Prvi instinkt je še vedno poklicati – njo, njega, tebe.
Ko si bil tu, je bilo vse jasno
Vsak problem je imel rešitev, ker sva jo našla skupaj. Vsaka bolečina je bila znosna, ker si bil ob meni, dokler ni minila. Vsaka odločitev je bila lažja, ker sem imela nekoga, ki me pozna do potankosti.
Opozoril si me na ljudi, ki so se pretvarjali. Videl si laži, ki jih jaz nisem hotela opaziti. Vedno si rekel: “Ne zaupaj preveč hitro. Ne daj srca vsakomur, ki bo prijazen.”
Jezila sem se. Mislila sem, da si preveč sumničav, preveč previden. Šele zdaj razumem, da si me le varoval pred svetom.
S teboj sem se počutila neustrašno
Ne zato, ker bi bila pogumna, ampak ker sem vedela – če padem, boš tam. Če se sopotaknem, me boš ujel. Kako naj bom neustrašna zdaj, ko te ni več?
Odvisna sem bila od tebe, ne da bi to opazila
Medtem ko si me učil samostojnosti, sem postala odvisna od tvojih nasvetov. Medtem ko si me učil, da ne potrebujem nikogar za srečo, sem potrebovala tebe za vse. Za vsak nasmeh, vsako odločitev, vsako jutro.
Bil si mi vse. Foto: Freepik
Ne vem, kako se odločiti brez tvojega mnenja. Ne vem, ali osebi lahko zaupam, ker ni nikogar, ki bi mi povedal resnico. Ne vem, ali delam prav, ker ni nikogar, ki bi me opozoril na napake. Ti si bil moj kompas. Zdaj se počutim izgubljeno.
Pozabil si me pripraviti na življenje brez tebe
Obljubil si, da bom vedno v redu. Verjel si vame bolj kot sama. Pozabil pa si povedati, kako naj bom v redu, ko te ne bo ob meni.
Naučil si me leteti, pozabil pa si me naučiti pristajati. Dal si mi krila, ne pa tal pod nogami. Zdaj sem sama in ne vem, ali znam živeti brez tvojega vodenja. Ne vem, ali znam biti srečna brez tvojega nasmeha. Ne vem, ali znam biti jaz brez tebe.
