23krát smrtelnější než chřipka! Dámy a pánové, toto je koronavirus SARS-CoV-2

Vsesplošna panika v zadnjih dneh se zdi popoln nesmisel, a odgovorni točno vedo, zakaj sprejemajo tako drastične ukrepe in zakaj javnost pomirjajo na način, kot jo. “Evangelizacija” in mantra pranja rok sta postali praktično edino orožje proti virusu SARS-CoV-2. Drugega nam namreč v Sloveniji ne preostane. Saj nimamo niti osnovnih zaščitnih pripomočkov, ne za medicinsko osebje ne za vse preostale podporne elemente, kot so policie, armáda a civilna zaščita. Izjemno “mehka” komunikacija pristojnih pa kaže na to, kako resna je situacija.

Povedano drugače … Zakaj je SARS-CoV-2 tako zelo nevaren in zakaj uradne institucije to komunicirajo tako zelo “mehko”?

•  to je 23-krat bolj smrtonosen kot običajna gripa. Medtem ko ima navadna gripa smrtnost 0,1 odstotka, ima SARS-CoV-2 smrtnost 2,3 odstotka. Torej je trenutni indeks smrtnosti precej višji kot pri običajni gripi. Navajanje številke, koliko ljudi zboli za gripo na letni ravni, ni relevanten argument. Relevantna je smrtnost določenega obolenja, če do njega pride.
• Je približno 5-krat bolj nalezljiv oziroma kužen kot običajna gripa. Medtem ko pacient, ki je zbolel za gripo, to prenese na eno osebo, se virus SARS-CoV-2 širi precej učinkoviteje. Ena okužena oseba naj bi okužila od 4 do 6 drugih oseb.
• Oseba, okužena z virusom, je lahko popolnoma brez simptomov. To dokazuje tudi dejstvo, da se dvoje slovenskih državljanov, okuženih na Japonskem, počuti popolnoma normalno a ne kažeta znakov okužbe. Kljub temu pa sta kužna, kar pomeni, da sta prenašalca virusa in tako zavezana karanteni v eni od bolnišnic na Japonskem. Čeprav ne kašljata in smrkata, pa njuni izločki vsebujejo virus.
• Je mlajši bratec virusa SARS, saj si z njim deli velik delež dednega materiala: 80 procent. Tudi zato ima “enako” ime. Bistvena razlika med virusom, ki je izbruhnil leta 2002, in virusom, ki je izbruhnil leta 2019, je stopnja smrtnosti. SARS je med novembrom 2002 in julijem 2003 ubil 774 ljudi in okužil 8.098. Nova bolezen, znana kot COVID-19, je od 23. decembra ubila skoraj štirikrat več ljudi, in sicer 2.805. Torej, medtem ko je virus SARS imel stopnjo smrtnosti okoli 10 procent, jo ima novi virus SARS-CoV-2 2,3 odstotka.
• Virus je neznan oziroma je za znanstvenike velika neznanka. Novi koronavirus ima mutacijo, podobno virusu HIV, kar pomeni, da je njegova sposobnost, da se veže na človeške celice, lahko tudi do 1000-krat močnejša kot pri virusu SARS, kažejo nove raziskave znanstvenikov na Kitajskem in v Evropi. (povezava) To pojasnjuje tudi njegovo visoko nalezljivost in sposobnost prenašanja. Profesor Ruan Jishou in njegova ekipa z univerze Nankai v Tianjinu so ob pregledu zaporedja genov novega koronavirusa našli odsek mutiranih genov, ki v SARS-u iz leta 2002 niso obstajali, a so bili podobni tistim, ki jih najdemo pri virusu HIV a eboli.
• Virus lahko mutira in postane smrtonosnejši. Vsi virusi lahko mutirajo. Tako vsako leto mutira virus običajne gripe in tudi zato cepiva velikokrat niso uspešna in ne preprečujejo okužbe. Mutacija pa lahko pomeni tudi večjo stopnjo smrtnosti. Ali pa drugačno lastnost virusa. Če bi namreč CoV 2 postal enako smrtonosen kot SARS iz leta 2002, bi lahko po najbolj črnem scenariju popolnoma ohromil svet.
• Nepojasnjene so tudi smrti ljudi, ki niso v rizični skupini nad 65 let. Torej posameznikov, ki so bili zdravi in katerih imunski sistem bi se moral uspešno ubraniti virusa SARS-CoV-2 oziroma bolezni, ki jo sproži COVID 19. Tako je veliko število smrtnih žrtev na Kitajskem tudi med zdravstvenimi delavci. Kar je izjemno nenavadno in lahko kaže na zgodnjo mutacijo virusa oziroma na še nepojasnjene učinke virusa na različne posameznike. Umrl je tudi sam doktor Li Wenliang, ki je decembra prvi odkril virus.

Črni scenarij: je panika prebivalcev Slovenije upravičena?

Ob fotografijah medijev, ki kažejo zaprta mesta v neposredni soseščini, ob fotografijah varjenja vhodov v nebotičnike v mestu Wuhan na Kitajskem z namenom izvajanja karantene se zdi, da smo najbližje apokaliptičnemu scenariju v moderni zgodovini. A te stvari so se že dogajale. Črna kuga, ki je izbruhnila v 14. stoletju, je pobila kar tretjino vsega evropskega prebivalstva, dobrih 25 milijonov ljudi. A to so bili popolnoma drugačni časi.

A kljub napredku se zdi, da je naš družbeno-ekonomski ekosistem dosud nekoliko bolj ranljiv in da lahko že manjše število obolelih popolnoma zaustavi gospodarstvo in hkrati prekine dobavo najosnovnejših dobrin. Tudi zato so posamezniki v zadnjih dneh že začeli kopičiti zaloge živil in preostalih nujnih življenjskih potrebščin. Nekatera podjetja pa so tudi pri nas že uvedla t. i. pametno delo od doma. Med njimi je tudi kar nekaj nemških podjetij. Današnje zaprtje Fakultete za farmacijo pa le potrjuje navedbo, da dobro informirani ljudje vedo, kako zelo nevaren je koronavirus (Sars-CoV-2). A ker nas je virus ujel popolnoma nepripravljene, lahko odgovorni svetujejo le umivanje rok. Kar je popolnoma neodgovorno in kaže na razpad zdravstvenega sistema. Na to nas spominjajo tudi sosedje Hrvatje, ki so nezadovoljni z našimi ukrepi in pripravljenostjo ter na meje pošiljajo posebne sanitarne enote. Namreč prav vsi, vključno z odgovornimi, se zavedajo, da je virus že v Sloveniji, le da ga zdravstveni delavci še niso zaznali.

Zakaj še nimamo potrjenega nobenega primera v Sloveniji? Ker pacient še vedno čaka v čakalni vrsti! 

Največja nevarnost preti gospodarstvu

Největší nevarnost koronavirusa je ekonomske narave, saj lahko sproži novo recesijo. Zaprtje velike večine proizvodnje v severni Italiji bo imelo vpliv tudi na slovensko gospodarstvo, ki lahko zaradi tega doživi predčasno močnejše ohlajanje. Prve posledice pa že čuti slovenski turizem, kjer je vsak dan vedno več odpovedi potovanj. Ob večjem izbruhu v Sloveniji, torej več kot 500 obolelih, pa bi bilo gospodarstvo za daljši čas popolnoma ohromljeno. Oziroma po predvidevanjih vsaj dober mesec, kar bi pomenilo negativno gospodarsko rast ob koncu leta. Takšno število obolelih bi že lahko sprožilo močnejšo gospodarsko recesijo. Določena podjetja tudi zato že vklapljajo mehanizme priprave na krizo in uvajajo osnovne krizne finanční nástroje, kot so zadrževanje plačil, skrb za optimalno likvidnost ter povečevanja revolving kreditov a další finančnih instrumentov.

Kaj lahko storimo mi? Potrebna sta zdrava pamet in zmernost!

V teh dneh je pomembno, da kot posamezniki delujemo samozaščitno. To bomo najlažje storili tako, da uvedemo nekatere rituale in se izogibamo določenim dejavnostim. Namreč, če bomo to počeli vsi, lahko virus, ki je vsekakor tudi že na tleh naše države, le odkrit še ni, izoliramo do te mere, da bo okužba zamrla. Kar se bo po vsej verjetnosti zgodilo tudi s prihodom toplejšega vremena, ki virusom tega tipa ne ustreza.

– odlična higiena rok, tudi z dezinfekcijskimi sredstvi, večkrat kot običajno;
– samoizolacija ob kakršnihkoli znakih bolezni;
– delo do doma, če je mogoče;
– ne zahajamo na množične prireditve;
– ne zahajamo v velike trgovske centre;
– ne zahajamo v telovadnice, fitnescentre in druge prostore, kjer se izvajajo tovrstne aktivnosti;
– opravljamo le najnujnejše in hitre nakupe;
– ne potujemo na območja, kjer so zaznane okužbe.

Nekaj osnovnih podatkov o koronavirusu smo zbrali v naslednjih vrsticah.

Kaj je koronavirus- SARS-CoV-2?

Koronavirus se je decembra 2019 pojavil v Wuhanu na Kitajskem. Novi koronavirus so pri WHO (Svetovna zdravstvena organizacija) poimenovali SARS-CoV-2, bolezen, ki jo virus povzroča, pa COVID 19. Novi sev virusa iz Wuhana spada med betakoronaviruse, v skupino 2B, in izkazuje okoli 80-odstotno genetsko sorodnost z virusom SARS-a (SARS-CoV). Sprva so primere povezovali z zadrževanjem na tržnici morskih sadežev in drugih živali v Wuhanu. Postavljen je sum, da je izvor okužbe (ki še ni identificiran) ena od vrst živali.

Koronaviruse so sicer odkrili v 60. letih prejšnjega stoletja, drugi predstavniki koronavirusov pa so leta 2003 odkrit SARS-CoV (povzročitelj SARS-a), leta 2004 odkrit HCoV NL63, leta 2005 odkrit HKU1, leta 2012 odkriti MERS-CoV (povzročitelj mersa oz. kamelje gripe). Novoodkriti koronavirusi lahko v primerjavi s starejšimi koronavirusi povzročajo tudi zelo hude okužbe dihal.

V Evropi je trenutno najbolj skrb vzbujajoča situacija pri naših zahodnih sosedih, v Itálii (v regijah Lombardija, Benečija, Emilia Romagna, Piemont in Rim), kjer je do 23. februarja za koronavirusom zbolelo 150 ljudi, 3 so umrli. Do danes je obolelih več kot 460. Umrlo je 12 ljudi. Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (European Centre for Disease Prevention and Control – ECDC) dnevno posodablja podatke v zvezi s koronavirusom SARS-CoV-2 in so dostopni na naslednji povezavi (v angleškem jeziku): ecdc.europa.eu.

Kako se koronavirus prenaša?

Zdaj, ko veste, kaj je koronavirus, pa si poglejmo, kako se prenaša. Novi koronavirus se med ljudmi prenaša kapljično. To pomeni, da je za prenos potreben tesnejši stik z bolnikom, razdalja do bolnika meter in pol. Možno je, da se z novim koronavirusom okužimo ob stiku z onesnaženimi površinami, ni pa še zanesljivo dokazano, so zapisali na NIJZ.

Čeprav ni dokazano, da bi se novi koronavirus prenašal po zraku (aerogeno), se svetuje previdnost in zaščita pri posebej tveganih posegih v zdravstveni ustanovi. Bivanje v istem prostoru z bolnikom (če smo na razdalji meter in pol) ne predstavlja tveganja.

Kakšni so simptomi koronavirusa?

Na vprašanji, kaj je koronavirus in kako se prenaša, smo že odgovorili, zdaj pa si poglejmo simptome. Na NIJZ so zapisali, da se bolezen kaže z vročino, kašljem, slabim počutjem, utrujenostjo, nahodom in občutkom pomanjkanja zraka, kar je običajno za pljučnico. Za potrditev ali izključitev okužbe z novim koronavirusom je potrebno mikrobiološko testiranje. Koronavirus se dokazuje v brisu nosno-žrelnega prostora, v brisu žrela, izmečku dihal in še v drugih kužninah. Inkubacijska doba virusa je med 2 in 12 dni, v povprečju 6 dni.

Pri 80 odstotkih ljudi naj bi potekala blažja oblika okužbe, težjo obliko naj bi imelo približno 20 odstotkov zbolelih. Natančnega podatka o smrtnosti še ni, po poročanju Kitajske pa se ocenjuje na 2 do 4 odstotke okuženih. Večina je starejših, ki že imajo kronične bolezni srca, pljuč, sladkorno bolezen ipd. Zboli lahko vsak, najboj ogroženi pa naj bi bili torej starejši, otroci in kadilci.

Kako preprečiti okužbo s koronavirusom?

Ano, bude koronavirus ostal čim dlje stran od nas, moramo poskrbeti tudi sami, in sicer z vsakodnevnimi preventivnimi ukrepi. Kaj moramo upoštevati?

• Redno si umivamo roke z milom in vodo.
• Izogibamo se tesnim stiskom z ljudmi, ki kažejo znake nalezljive bolezni.
• Ne dotikamo se oči, nosu in ust.
• Če zbolimo, ostanemo doma.
• Poskrbimo za redno zračenje zaprtih prostorov.
• Izogibamo se zaprtih prostorov, v katerih se zadržuje veliko ljudi.
• Preden zakašljamo/kihnemo, pokrijemo usta in nos s papirnatim robcem. Zakašljamo/kihnemo v zgornji del rokava. Robec po vsaki uporabi vržemo v koš. Po kašljanju/kihanju si umijemo roke z milom in vodo.
• Če voda in milo nista dostopna, za razkuževanje rok uporabimo namensko razkužilo za roke (vsaj 60-odstotna vsebnost alkohola).

Maska za zaščito obraza

Ker se koronavirus torej prenaša kapljično, si je treba zaščiti tudi obraz. Tukaj pridejo na vrsto maske za zaščito obraza. Pri teh je zelo pomembno, da so pravilno nameščene, torej da pokrivajo tako usta kot nos. Ko se premočijo, ne omogočajo več zaščite, zato jih je treba nadomestiti z novimi. Trenutno je zaloga teh mask v Sloveniji zelo omejena ali pa jih sploh ni mogoče kupiti. Pobrskali smo, kje jih lahko dobimo, največja izbira pa je tady.

Kako se koronavirus zdravi?

Za koronavirus ni protivirusnega zdravila, prav tako ni cepiva. To pomeni, da je zdravljenje simptomatsko. Z zdravili se poskušajo olajšati bolnikove težave, prav tako se poskuša nadomestiti funkcija organov. Če gre za hujšo prizadetost pljuč, bolnike mehanično predihavamo, jim dodajamo kisik, nadomeščamo tekočino itd.