Kdo říká, že všechna historická fakta, která slyšíme ve vzdělávacích institucích, jsou pravdivá? Fakta jsou evidentně trochu jiná – tedy slavných historických událostí, které se ve skutečnosti NESTALY.
Podgane naj ne bi širile kuge.
Znanstveniki iz Univerze v Oslu so pred kratkim izpeljali eksperiment, s pomočjo katerega so prišli do zaključka, da so bili paraziti, ki so prenašali kugo, človeškega izvora, in nimaj nič opraviti z mišmi. Ugotovili so, da razvoj zgodovinskih dogodkov ustreza simulaciji, v kateri bolezen širijo človeške uši in bolhe.
Krištof Kolumb naj ne bi svojih ladij poimenoval Niña, Pinta in Santa Maria.
Ko je govora o Krištofu Kolumbu, lahko povsem zaupamo le podatku, da se je na svojo slavno plovbo odpravil leta 1492. V 15. stoletju je bila večina ladij poimenovana po svetnicah, zato je Santa Maria po vsej verjetnosti resnično ime, medtem ko sta Niña a Pinta služili le kot vzdevka. History.com poroča, da naj bi se Niña v resnici imenovala Santa Clara, medtem ko je pravo Pintino ime neznano.
Jabolko naj ne bi padlo na glavo Isaaca Newtona.
Zgodba o rojstvu teorije težnosti, ki pravi, da je Isaacu Newtonu med počivanjem na glavo iz drevesa padlo jabolko, naj bi bila le anekdota – prvič je bila omenjena v Newtonovi biografiji, ki jo je leta 1752 izdal njegov prijatelj William Stukeley.
Martin Luter naj ne bi na vrata cerkve zabil 95 tez.
Vsem dobro poznani menih Martin Luther, ki velja za začetnika protestantske cerkve, je nadškofu Albertu iz Mainza resda poslal protestno pismo, v katerega je priložil svojih 95 tez, a dogodki se niso odvili tako, kot uči zgodovina. Dokaza o tem, da je teze zabil tudi na vrata nemške cerkve, namreč ni.
V Salemu naj ne bi sežigali obsojenih čarovnic.
Mestece Salem velja za najprepoznavnejši čarovniški kotel na svetu. Kljub temu v kraju v ameriški zvezni državi Massachusetts v 17. stoletju domnevno niso sežgali niti ene čarovnice. 19 obsojenih ljudi so pokončali z obešanjem, medtem ko so dvajseto žrtev usmrtili s kamenjanjem.
Benjamin Franklin naj ne bi odkril elektrike.
Benjamin Franklin je najbolj poznan po svojem dejanju, ko je drak, privezanega na ključ, spustil v nevihto z veliko strelami – z eksperimentom je želel ugotoviti, ali je strela oblika elektrike, nikakor pa ni na ta način odkril elektrike. Slednjo naj bi znanstveniki poznali že pred letom 1752.
Vincent van Gogh naj si ne bi odrezal celega ušesa.
Slavni nizozemski slikar si je iz neznanega razloga odrezal le spodnji košček svojega levega ušesa a v žádném případě ne celega ušesa. V tistem času je sicer trpel zaradi hude depresije, ki je gotovo odigrala vlogo pri tej potezi.
