Omlouvám se.
Si se danes zbudil in se pogledal v ogledalo z velikimi žalostnimi očmi, ki so se zazrle vate namesto sijočega nasmeha?
Si prizadel nekoga, ki te je imel rad? Te je ranil nekdo, ki si ga imel rad? Te je bolelo?
Si skočil v ljubezen, ne da bi se prepričal, da te bo oseba na drugi strani ujela in ljubila? Si zaupal nekomu, ki ni bil vreden tvojega zaupanja? Te je ranila oseba, ki bi ji zaupal svoje življenje?
Ti je bilo mar za nekoga, ki ga je skrbelo samo zase? Te je uničila oseba, za katero si mislil, da te nikoli ne bo prizadela? Omlouvám se.
Si podal roko nekomu, ki jo je z lahkoto izpustil in se ni nikoli ozrl nazaj, da bi videl tvojo ljubezen?
Si ljubil nekoga, za katerega to ni imelo nobenega pomena? Si bil pripravljen preplavati ocean za ljudi, ki zate ne bi skakali niti po lužah?
Si zamenjal življenjsko lekcijo za sorodno dušo? Si pozabil na svojo vrednost? Si obupal nad sanjami? Omlouvám se.
Ali se včasih prepustiš bolečini, ki se zruši nate, namesto da bi jo potisnil nazaj? Te obžalovanje razjeda in riše solze v tvojem srcu, dokler se ne počutiš, kakor da si se utopil pod valovi bolečine?
Se ozreš kdaj nazaj in si želiš, da bi naredil stvari drugače?
Ali se zavedaš, da preteklost nima moči, da bi oblikovala tvojo prihodnost? Ali veš, da si gospodar svoje usode in kralj/-ica svoje duše?
Si samo človek. Ljudje delajo napake. Te napake te ne opredeljujejo. Si nepopoln popoln. Si edini v vesolju. Vesolje ti odpušča. Oprosti si za vse nepopolnosti. Imej se rad!
