Západní Balkán je spojen politicky, hospodářsky i kulturně a spojuje je také krásné dlouhé pobřeží, jehož největší část patří Řecku a Chorvatsku, kde je Jaderské moře nejkrásnější, Řecko se pyšní perlami Jónského moře .
Seveda moramo omeniti tudi Albanijo, Črno Goro in Slovenijo, ki si prav tako delijo zahodno Jadransko in Jonsko morje, a s številnimi otoki se lahko pohvalita le naša južna soseda in Grčija. Kam na počitnice je odvisno od želja in finančnih zmožnosti, a za vsakega se najde prostor pod sredozemskim soncem.
Pláže
Če se na počitnice odpravljamo z namenom poležavanja na plažah, potem je pravi naslov grški otok Kefalonija, največji med Jonskimi otoki. Obalni pas je še posebej privlačen zaradi dolgih peščenih plaž. Najbolj znani sta Myrtos na severu in Antisamos na vzhodu otoka, obe pa si, še preden otok obiščemo, lahko ogledamo v filmu Mandolina kapitana Corellija, ki so ga posneli na otoku. Manjše plaže so prav tako privlačne. Na plaži Foki v bližini slikovitega pristanišča Fiskardo je morje kristalno čisto, plaža Xi na polotoku Paliki je manj obljudena kot druge, a ima čudovit pesek rdečkaste barve, plažo Petani obdajajo strmi klifi, prav posebej očarljiv pa je tudi zaliv Vatsa, kjer si moramo privoščiti kosilo v taverni Spiaggia. Če si želimo plažo čisto blizu hotela, potem je pravi naslov hotel White Rocks v neposredni bližini peščenih plaž Platys Yialos in Makrys Yialos.Dalmatinski otok Korčula nam je veliko bolj poznan, le malo pa jih ve, da so Korčula in Jonski otoki zgodovinsko tesno povezani. Melaina Korkyra, kar v grškem jeziku pomeni Črni Krf, je bilo namreč ime, ki so ga otoku dali grški naseljenci, ko so v 6. stoletju pred našim štetjem kolonizirali otok, ker jih je spominjal na staro domovino, nadimek ”črni” pa si je otok zaslužil zaradi gozdov temnega bora. Ponavadi domačini najlepše plaže z najbolj čistim morjem radi zadržijo zase, jih ne oglašujejo in se na hvalijo z njimi. Takšna plaža je Bilin Žal na severnem delu naselja Lumbarda. En del plaže je betonski in je primeren za ležanje, drugi pa je prodnat. Poleg osvežujočega morja plaža ponuja tudi lep pogled proti polotoku Pelješcu, lačnim in žejnim pa ni treba daleč, saj je na plaži bar in restavracija. V bližini Vele Luke leži otoček Proizd, ki je oaza nedotaknjene narave s kamnitimi plažami. Zalivček Batala na zahodni strani otoka je najbolj primeren za otroke in ljubitelje picigina, igre v vodi, ki so jo izumili v Dalmaciji, na otočku pa je tudi restavracija. Če nimamo lastnega plovila, iz Vele Luke na Proizd trikrat dnevno vozi vodni taksi. V starem mestnem jedru Korčule, kjer naj bi se rodil slavni popotnik Marko Polo, je britansko-hrvaški par leta 2009 odprl enega najboljših hotelov na jadranski obali. Kot že ime Palača Lešić Dimitri pove, gre za palačo iz 18. stoletja in nekaj sosednjih meščanskih hiš, v katerih sta lastnika uredila le pet apartmajev. Vsak od njih ima svoje ime, vsi pa so povezani z deželami, ki jih je na svojih potovanjih obiskal Marko Polo. Najmanjši apartma Cejlon meri 45 kvadratnih metrov, največji, imenovan Benetke, pa kar 124 m2. Šesti apartma je bil spremenjen v center dobrega počutja, kjer se lahko sprostimo po napornem dnevu na plaži.
Mir in tišina
Paksos, najmanjši od sedmih Jonskih otokov, je prijetno pribežališče pred množicami turistov, ki jih velike križarke pripeljejo na Krf. Čeprav je Krf prelep zeleni otok, se bomo vsi, ki iščemo odmaknjene kraje, brez pomislekov le usedli na trajekt in se odpeljali do Paksosa. Na otoku z več kot 30 plažami in zalivi ter tremi pristaniškimi vasicami Galos, Lakka in Loggos bomo zlahka našli košček narave zase. Najbolj se bomo v samoto umaknili, če se bomo s plaž zapeljali v notranjost otoka čez mirne nasade oljk (pravijo, da ima vsaka družina na Paksosu v lasti vsaj 500 oljk). V bližini vasice Loggos se bomo predali popolnemu počitku v prenočišču Zakspitaki, v bližini pa je idealno pribežališče za vse, ki ne marajo množic, prenovljena rezidenca iz 18. stoletja Torri e Merli. Na plažah se lahko predamo tudi gurmanskim užitkom: Ben’s Beach bar in taverna na plaži Monodendri je znana po ribjih specialitetah, v Lakki pa ne smemo preskočiti vsaj enega obroka v taverni Alexandros.
Hrvaška ima več kot tisoč otokov, a le nekaj več kot šestdeset jih je stalno poseljenih. Nekoč oddaljeni in samotni otoki so v času turističnega buma Hrvaške v poletnih mesecih postali neznosno prenatrpani, a na nekaterih od njih se lahko še vedno umaknemo od množic in prepustimo le morju in soncu. Eden od njih je Vis, najbolj oddaljeni otok od hrvaške obale. Na južnem delu otoka se nahaja zaliv Stiniva, do katerega je najbolje priti z lastnim plovilom (a ne avgusta, ko je zaliv prepoln). Deset kilometrov od mesteca Vis v bližini zaliva Rukavac se razteza ena najlepših plaž v Dalmaciji, prodnata Srebrna plaža, ki je ime dobila po srebrnem odsevu belega proda v mesečini. Veliko lažje je dosegljiva tudi z avtomobilom, saj je le 250 metrov oddaljena od ceste, kar seveda pomeni, da je julija in avgusta veliko bolj obljudena kot druge, težje dostopne plaže. Na plaži Stiniva je poleti odprta majhna restavracija, za prave gurmanske užitke pa bo najbolje obiskati restavracijo Pojoda v Visu, ki jo obiskujejo ljubitelji ribjih specialitet od blizu in daleč in ob vinu Vugava, ki so ga že stari Grki imenovali za najboljše vino takrat znanega sveta, uživati v šarmu Dalmacije, daleč stran od turističnih naselij.
Otok romantičnih zgodb in dobre hrane
Marko Polo ni edini junak, povezan z otokom Korčulo. Prebivalci mesta Korčula še vedno nadaljujejo tradicijo srednjeveškega plesa z meči, imenovanega moreška, ki se je iz Španije razširil po vsem Sredozemlju, v naši bližini pa ohranil le na Korčuli. Zgodba je preprosta: dekle, imenovano Bula, ugrabi Črni kralj, za njeno svobodo in čast pa se bori Beli kralj. Vojski se spopadeta in rezultat je atraktiven ples z meči, med katerim v toplih nočeh, ko se mladi fantje s Korčule “spoprimejo”, letijo iskre udarjajočih mečev. Med 1. julijem in 1. septembrom si lahko moreško ogledamo dvakrat tedensko, ob ponedeljkih in četrtkih.
Kot že omenjeno, so lepote Korčule prvi prepoznali Grki in na otoku tudi začeli z vinogradništvom. Vino in oljčno olje sta dva od najbolj prepoznavnih izdelkov, med najboljša otoška vina pa se uvrščata Pošip in Grk. Poleg vina pa so v mestu Korčula svoj kotiček našli tudi sladkosnedneži. V pekarni slaščic Cukarin, ki jo vodi energična “teta Smilja”, se bomo do sitega najedli cukarinov, tradicionalnih korčulanskih piškotov, Smilja pa je tudi mojstrica v pripravi klašunov (polnjeni z orehi in aromo domačega vrtničnega likerja), amaretov (iz mletih mandljev), bombic Marka Pola (kalorijska bomba iz smetane, orehov in čokolade) in harubic (rožičev kolač). Smilja dobrote peče vsako jutro in jih sveže ponudi v svoji trgovinici, ki pa je že v dopoldanskih urah povsem “izropana”, zato se moramo za sladke užitke potruditi in se zgodaj postaviti v vrsto._
