Jak dlouho přežívá koronavirus SARSCoV2 na površích a čím je dezinfikujeme?

Novi koronavirus se je izkazal za precej nalezljivega, saj v povprečju okužena oseba okuži od 2 do 3 dodatne ljudi. Kot za večino dihalnih obolenj je tudi pri Covid-19 že znano, da se virus prenaša prek zraka. Okuženi ga raznaša prek kašlja, ki ga druga oseba ali vdihne nebo nase prenese prek stika z okuženimi površinami. Stik s kožo ni nevaren, nevarno je dotikanje obraza, torej oči, nosu in ust. Tako kot vsak virus pa ima tudi ta določen “skladovatelnost” na površini, na katero je pristal. Koliko časa bo virus preživel zunaj gostitelja, pa je odvisno od več dejavnikov: vrsta površine, temperatura okolice, vlhkost vzduchu a vítr.

Na spletu smo lahko prebrali več različnih ugotovitev, a ker je podobnost med SARS-om in novim koronavirusom velika, ju lahko na temo vzdržljivosti brez težav primerjamo. Znanstveniki so celo ugotovili, da na določenih površinah novi koronavirus zdrži še več časa kot virusa SARS-a. A pojdimo lepo po vrsti.

Koronavirusu najbolj ugajajo neporozne in gladke površine

Tu je treba najbolj izpostaviti Nerezová ocel a polypropylen (plastika, iz katere je narejeno domala vse), na kateri lahko virus preživi do 3 dni. Rad prebiva celo na kartonu, kjer naj bi zdržal okoli 24 ur. Skrb vzbujajoče je to, da lahko ob ugodnih pogojih koronavirus zdrži še dlje. Prejšnji teden so v reviji The Journal of Hospital Infection objavili studie, ki kaže, da je virus pri temperaturi 20 °C zdržal 2 dneva na jeklu, 4 dni na lesu in steklu a 5 dni na keramiki, plastiki a železu. Ko so primerjali vzdržljivost SARS-a, so ugotovili, da ta na aluminiju in lateksu zdrži okoli 8 ur.

Porozne površine so za obstanek virusa manj ugodne

Toda tudi pri poroznih površinah je še vedno treba izvajati preventivo. Takšne površine so predvsem papirnati bankovci, tkaniny taky vlasy. Te površine zaradi majhnih luknjic v svoji strukturi ulovijo drobne delce in jim do neke mere preprečijo prenos naprej. Vseeno pa je treba vedeti, da se lahko okužimo tudi prek teh površin. Prek denarja pa sploh, saj ga je pred nami v roki imelo že veliko drugih oseb. Isto velja za lase in obleke. Če kdo vanje kihne, jih moramo umiti.

Sobna temperatura in visoka vlažnost sta za koronavirus zelo ugodni

Novi koronavirus je zgrajen iz ovojnice, ki ga ščiti pred zunanjimi vplivi med prenosom s človeka na človeka. Koronavirus zato najdlje preživi v umirjenem ozračju pri sobni temperaturi. Katerikoli šok, naj bo to nenaden dvig temperature, nizka vlažnost nebo prisotnost vetra, to zaščitno ovojnico izsuši, zaradi česar virus umre. Tudi zato so virusi bolezni dihal najpogostejši v njim najugodnejšem času v letu.

S čim razkužimo površine?

O tem smo tudi že veliko pisali, a bodimo zdaj bolj natančni. Površine lahko razkužujemo z več preparati. Ti ne smejo biti isti kot za razkuževanje rok, saj so tisti praviloma preblagi za dezinfekcijo površin. V tekočini za čiščenje površin mora biti vsaj od 62 do 71% raztopina etanola (čisti alkohol). Površine lahko razkužimo tudi z uporabo 0,5% raztopine vodikovega peroksida nebo 0,1% raztopina natrijevega hipoklorita.

Vsi ti pripravki so dovolj močni, da lahko površino razkužijo v približno 15 sekundah. Vseeno pa je priporočljivo, da pustimo, da se pripravek na površini posuši sam. Do takrat bo pripravek uničil večino mikrobov, zaradi česar okužba ne bo več možna. Če pa želimo, da pripravek razkuži do oglaševanih 99,9 % mikrobov, ga moramo pustiti učinkovati vsaj nekaj minut (od 5 do 6 minut).

Roke si medtem lahko umivamo z milom, ki mikrobov ne pobije, jih pa účinně proplachuje. Pretirana uporaba alkoholnega razkužila namreč kožo izsuši in povzroči, da pride do razpok in potencialne okužbe prek teh.

Ne dotikajmo se obraza!

Če virus v telo ne pride s pomočjo vdiha, ga človek nase najpogosteje prenese z dotikanjem svojega obraza. Gre za navado, ki je pri večini od nas nezavedna. Na obrazu nas vedno nekaj srbi ravno takrat, ko tega ne bi želeli. Vseeno pa se poskusimo navaditi, da se obraza ne dotikamo. Vsaj ne, preden si temeljito ne umijemo rok. To storimo vedno, ko moramo prijeti za kljuko ali se dotikati nečesa, česar se dotikajo tudi drugi.